 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
orhy
Pridružen/-a: 02.06. 2013, 12:09
Prispevkov: 2523
Kraj: Kraško/Notranjska - 600 nmv
|
 Objavljeno: 05 Mar 2018 14:36 Naslov sporočila: |
 |
|
| krnekdo je napisal/a: | | Dej pozabi na to vraževerje in reži, ko .... Samo res za vsak slučaj pazi, da ti pri tem ne prekriža poti črna mačka in da ne greš pod lestvijo. |
Tule pa res nisi bil nič prijazen. 
Dragocene izkušnje Marie Thun upoštevajo vrtnarski strokovnjaki in ne coprniki...... pa brez zamere.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 16:01 Naslov sporočila: |
|
|
| orhy je napisal/a: | | krnekdo je napisal/a: | | Dej pozabi na to vraževerje in reži, ko .... Samo res za vsak slučaj pazi, da ti pri tem ne prekriža poti črna mačka in da ne greš pod lestvijo. |
Tule pa res nisi bil nič prijazen.
Dragocene izkušnje Marie Thun upoštevajo vrtnarski strokovnjaki in ne coprniki...... pa brez zamere. |
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 18:25 Naslov sporočila: |
|
|
| krnekdo je napisal/a: |
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo |
Čisto izven cepljenja a vendarle: krnekdo, kako si razlagaš dejstvo, da so nekatere stoletne lesene stavbe nadpovprečno dobro ohranjene, čeprav takrat niso poznali sodobnih zaščitnih premazov? Mimo ene take stavbe me vodi dnevna sprehajalna pot. Letnica na vhodnem tramu datira vsaj 150 let nazaj, če ne več, les je pa tako dobro ohranjen, da je brunarica (senik s prostorom za vozila) brez posledic prestala premikanje kot celota. Lani so jo dvignili iznad lesenih podlag, spodaj zabetonirali klet in jo celo položili nazaj. No, streho so odkrili, to že, vse drugo je pa ostalo v nerazdrtem kompletu. Me prav zanima, če bodo Honke tudi dosegle tako starost. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4288
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 19:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ne, ne bodo.
Muha, prav razmišljaš oz. čisto prav so te naučili in vzgojili. Na deželi ni kmeta, človeka z gozdom... preprostega odraslega človeka, ... ki ne bi vedel kdaj je za sečnjo pravi čas. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 19:56 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: |
Čisto izven cepljenja a vendarle: krnekdo, kako si razlagaš dejstvo, da so nekatere stoletne lesene stavbe nadpovprečno dobro ohranjene, čeprav takrat niso poznali sodobnih zaščitnih premazov? |
Brez skrbi ne z luno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36
Prispevkov: 479
Kraj: Savinjska dolina
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 20:14 Naslov sporočila: |
|
|
... in kdo je delal te dokaze in študije o nevplivanju luninih men na primernost časa sečnje drevja za kvaliteten les?
Včasih so ljudje bili veliko bolj vpeti v naravo in dogajanja v njej. Znali so opazovati z občutkom. Tako so z izkušnjami prišli do ugotovitev, ki so jim prinesle kvalitetne stvari. Les je ena izmed njih.
Sam lahko narediš preizkus.
Če imaš možnost, pojdi h kakšnemu drevesu (ne sosedovemu!) in odžagaj eno vejo v stari luni, drugo pa v mladi. Veja naj bo nekoliko debelejša in žagaj od vrha navzdol, spodaj ne zažaguj. Ko boš to opravil, poročaj, kaj si opazil.
Tudi jaz pred leti temu nisem dal kaj dosti pomena. Praksa mi je pokazala svoje.
Seveda, vse se da delati kadar koli. Razlike so včasih v malih niansah, včasih pa lahko pomenijo celo stoletje razlike, kot je omenila Muha. Ali pa da za enako kvaliteto vložiš veliko več truda/energije, kot sicer, recimo vrtnarji... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 20:35 Naslov sporočila: |
|
|
| elstar je napisal/a: |
Včasih so ljudje bili veliko bolj vpeti v naravo in dogajanja v njej. Znali so opazovati z občutkom. Tako so z izkušnjami prišli do ugotovitev, ki so jim prinesle kvalitetne stvari. Les je ena izmed njih.
|
V bistvu je to ostanek poganskih izročil, ko se je še verovalo v boga sonca ter luno. Večina običajev se je izgubilo, nekaj te folklore pa je ostalo zasidrano med ljudmi. Zadeva se prenaša iz roda v rod, ker so bili tako navajeni "od vedno". Redki so poizkusili drugače.
| Citiram: | | in kdo je delal te dokaze in študije o nevplivanju luninih men na primernost časa sečnje drevja za kvaliteten les? |
Ma sem zihr, da ne avtomehaniki.
En povzetek parih študij. Jasno ne obstajajo samo te...
Sicer pa mislim, da je dovolj smetenja v temo o cepljenju |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 05 Mar 2018 21:51 Naslov sporočila: |
|
|
| Naj moderator iz tega naredi novo temo o vplivu lune. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36
Prispevkov: 479
Kraj: Savinjska dolina
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 16:01 Naslov sporočila: |
|
|
Preglednica 1. Gostota absolutno suhe smrekovine
posekane tri dneve pred ščipom in tri dneve pred maljem
(Thoma 1999, str. 55)
Lunina faza // parameter // gostota kg/m3 //
ščip // min. // 328 //
// sred. vrednost // 468
// max. // 613
mlaj // min. // 363 // razlika + 6,20%
// sred. vrednost // 479
// max. // 666
Tale tabela je prepisana iz tega prispevka:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIBP7MYK/13f56b49-4d93-415d-833e-67326b1c6b1c/PDF |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 17:54 Naslov sporočila: |
|
|
In komentar na slabo izvedeno raziskavo, ki je ponovne raziskave niso mogle potrditi.
| Citiram: | Preden se močno začudimo, je treba
povedati, da so izmerjene gostote v
mejah znane variabilnosti smreko-
vine in da bi bilo morda bolje opraviti
meritve na istem drevesu, npr. z
izvrtki. |
| Citiram: | Je kaj na stvari? Na kolokviju na
ETH Zürich z naslovom “Lunina
faza - čas poseka - lesna kvaliteta:
tradicija in dejstva”, ki ga je organi-
ziral profesor Kučera, se je zvrstilo
več uglednih znanstvenikov. Med
drugim so ugotovili, da pri smreki čas
poseka ne vpliva na porazdelitev
vlage, sorpcijo, skrček in gorljivost
(Teischinger in Fellner). Tudi Baris-
ka in Rösch nista mogla dokazati
merljivega vpliva luninih faz na
krčenje smrekovine. Niemz in Kuče-
ra prav tako nista mogla pri smreko-
vini dokazati nobene “lunarne”
trditve |
Plus raziskave, ki sem jih prilepil v razpredelnici višje.
Veš, to je bistvo znanosti. Ponovljivost pozkusa Če to ne gre je ali bila študija prirejena, ali pa je bila slabo izvedena. Izberi po želji... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36
Prispevkov: 479
Kraj: Savinjska dolina
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 18:11 Naslov sporočila: |
|
|
No, na tvoji razpredelnici samo nekajkrat piše "ni razlik" in ničesar drugega. Pogrešam številke.
V tej, ki sem jo jaz predložil so vsaj neke vrednosti... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
malcek
Pridružen/-a: 23.11. 2015, 19:27
Prispevkov: 191
Kraj: Ljubljana - Bela Krajina
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 18:20 Naslov sporočila: |
|
|
@krnekdo, ali imaš mogoče kakšno povezavo do originalnih študij o nevplivu lune na les? Z veseljem bi si prebral.
Kolikor malo sem sam iskal, znanstveno še ni preveč dobro raziskan vpliv lunine mene ob sečnji. Ampak vpliv na osnovne lastnosti zgleda da obstaja.
Npr:
https://www.researchgate.net/publication/268351507_Considering_reversible_Variations_in_Wood_Properties_possible_Applications_in_the_Choice_of_the_Tree-Felling_Date
Raziskava je opravljena na smreki, primerjali so lastnosti lesa sekanega nekaj dni pred polno luno in nekaj dni po polni luni. V zimskih mesecih sečnje je prišlo do razlik (primerjava pred/po polni luni):
- povečanje gostote lesa za 10%
- zmanjšanje kapilarne sorpcije za 25%
Zanimivo je da marca in oktobra ni bilo razlik, medtem ko je pozimi (med novembrom in februarjem) razlika vedno prisotna. Februarja že izrazito manjša. Razlika je prisotna tako v beljavi (zunanji živ les) kot celo v črnjavi (notranji les).
Našel sem še tole: http://www.soin-de-la-terre.org/wp-content/uploads/Felling-Date-and-Wood-Properties_2010.pdf
Raziskava je narejena na smreki in kostanju, primerjali so tako osnovno lunino meno glede na periodo višene lune. Tudi tu so ugotovili vpliv lunine mene ob sečnji na krčenje lesa. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 18:30 Naslov sporočila: |
|
|
| elstar je napisal/a: | No, na tvoji razpredelnici samo nekajkrat piše "ni razlik" in ničesar drugega. Pogrešam številke.
V tej, ki sem jo jaz predložil so vsaj neke vrednosti... |
Številke boš dobil, ko boš pogledal raziskavo/e, ki je/so omenjena/e v razpredelnici.
Kaj ti pomagajo vrednosti(Ki so kot je že omenjeno popolnoma v rangu variabilnosti gostot smrekovega lesa, ter niso bile pridobljene z istega drevesa, kar še konkretno povečuje odstopanja), če jih druge raziskave ne morejo potrditi? Ker točno za to se gre pri takih stvareh. Ponovljivost meritev. Če jih več neodvisno dobi enak rezultat, to zelo verjetno drži. Če se nekega rezultata ne da ponoviti, je zelo verjetno faljen.
malcek, ene 2 od teh sem imel nekje, ma dvomim da jih bom našel. Probej flikniti v google, morebiti so še javno dostopne |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
malcek
Pridružen/-a: 23.11. 2015, 19:27
Prispevkov: 191
Kraj: Ljubljana - Bela Krajina
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 18:46 Naslov sporočila: |
|
|
No saj mojedva članka sta ponovitev poizkusa od tistih, ki jih navajaš ti. Ravno zato sem te prosil za kak link, ker me zanima na koliko drevesih in ob katerih datumih je bilo sekano v tvojih raziskavah. Pri tej prvi, ki sem jo našel so na primer ugotovili razliko samo v zimskih mesecih.
Je pa bila raziskava (ta ki sem jo jaz našel) narejena v redu. Na več kot 500 drevesih ob več kot 40 sekanjih. Nekako ducat dreves ob sečnji. 500 se mi zdi že kar dober vzorec, da se zmanjšajo razlike zaradi specifike posameznih dreves.
Me zanima kak je bil vzorec pri tvojih starejših raziskavah. Malo sem jih sam iskal pa je težko ko ni naslova v citatu. Pa še ... joj moja nemščina   .
Če imaš kak link le na plan z njim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
laksikon
Pridružen/-a: 07.03. 2014, 15:19
Prispevkov: 439
Kraj: okolica Celja
|
| Objavljeno: 07 Mar 2018 20:55 Naslov sporočila: |
|
|
| je rekel eden izmed zelo znanih sadjarjev v SLO, da cepi ko ima čas in ga križ ne boli in ima vedno enak uspeh. Mislim, da je rekel 99%. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
