Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

noam · Objavljeno: 07 Nov 2022 14:56 Naslov sporočila: Armillaria mellea (Štorovka)

Travniška zasaditev stara 35-40 let (jablane, hruške, slive, orehi) nam je v zadnjih letih skoraj popolnoma propadla. Od verjetno vsaj 40-50 dreves, če ne več, kolikor jih je bilo posajenih tam nekje okoli 1980-1985, jih je do danes ostalo samo še nekaj, pa še za ta je samo vprašanje časa, koliko še imajo življenja. Ugibal sem že, kaj bi lahko bil vzrok, pa nisem prišel do pametnega zaključka, ker ni bilo nič (meni) očitnega. Zdelo se mi je, da glede na to, da dolgo let nihče ni skrbel za ta drevesa, da tako pač že mora biti. Kolikor mi je znano, omenjena drevesa odmirajo že vsaj 15-20 let eno za drugim, pa se nihče ni kaj dosti sekiral za to.

No, že lani pa so okoli nekaterih starih štorov in enega oreha, ki je že 2 ali 3 leta počasi hiral, na veliko pognale štorovke. V resnici so verjetno bile bolj ali manj vsako leto, samo da do zdaj tega nisem opazil, ker me ni bilo pravi čas na parceli ali pa pač nisem bil pozoren oziroma do par let nazaj, se sploh nisem zanimal. Letos pa isto, samo da je tega krat 3 ali še več! Še okoli ene jablane, ki tudi že nekaj let ni več prav pri sebi in je letos zgleda dokončno omagala, pa okoli ene druge dosti mlajše jablane, pa ena vrba beka se je poleti nerazumljivo posušila in so bile potem na njenih ostankih štorovke, in še vsepovsod po travniku, očitno kar iz plitvih korenin, ki se razpredajo vse naokoli. Kot kaže imam hudo infestacijo tega hudiča!

Zdaj pa vprašanje. A se je že kdo kaj ubadal s to nadlogo? Sam do danes nisem niti vedel, da so štorovke taki škodljivci. Mislil sem, da so to pač razkrojevalci, ki se naselijo na mrtva drevesa in počasi grizejo lesene ostanke. Pa ni tako, ampak gre zgleda za hude parazite, ki delajo veliko škodo. V nekaterih gozdovih naj bi menda predstavljale celo vodilni vzrok za propad dreves, pred vsemi drugimi boleznimi in insekti. Nekatere informacije sem našel tukaj: https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=17 in tukaj: http://ipm.ucanr.edu/PMG/PESTNOTES/pn74171.html.

Pri meni se ta stvar razprostira že na vsaj 400-500m2, lahko pa da še dosti več (celoten sadovnjak je na nekje 20-25 arih in samo na enem koncu stara drevesa ne propadajo). Jasno mi je, da moram odstraniti vse štore, ki še niso do zdaj razpadli in čim več okuženih korenin, vendar je tega precej, to je ogromno dela in sem prepričan, da niti približno se ne da vsega izkopati. Če ima kdo kakšne izkušnje in nasvete, kako se tega lotiti, bi bil izredno hvaležen. Problem je tudi v tem, da sem na tem območju v zadnjih letih propadla starejša drevesa sproti nadomeščal z novimi sadikami in zdaj se je tega nabralo že kar nekaj. Bi mi bilo škoda, če je vse obsojeno na propad, če se ne da problema nekako rešiti.

Še slike, kako zgleda, ko je napadeno drevo že bolj ali manj mrtvo:

JernejZ · Objavljeno: 07 Nov 2022 19:20 Naslov sporočila:

Oh ja, problem št. 1 tudi pri meni.

Letos so sploh po vsem deževju lepo vidne, ob še živih drevesih, starih štorih in njihovih koreninah.

V glavnem, študiram tele "kuzle" (nekje jih tako imenujejo) že nekaj časa, neke praktične kurative ni.

- baker nima učinka nanje,
- naredit prepreko pol metra (globlje bojda goba ne gre) v tla, da se ne more širit naprej, je težko (zdi se mi, da v enem letu rizomorfi zrastejo od nekaj 10 cm do 2 metra),
- čez poletje odstranit zemljo ob deblu in z okuženih korenin, da se osuši čez poletje, to bi šlo, ali pa najti napadeno korenino in jo izkopati, da se prepreči dostop gobi do debla,
- čimveč starega, napadenega lesa ven (to se letos lepo vidi, kjer so pač zrasle gobice), vendar je veliko tudi nevidnega (rizomorfi - tiste vijolično črne nitke, ki se jih hitro zamenja s koreninami - tako sem npr. za am. borovnice iz gozda prinešenega materiala v substrat pomotoma vmešaval tudi te, misleč da so to kakšne neškodljive koreninice)
- saditi manj občutljive sadne vrste na primernih podlagah (kalikor sem uspel ugotoviti so morda hruške na sejancih (čeprav spet je videvati tu v moji okolici stare tepke s polno štorovkami spodaj) in kakiji bolj odporni, asimina, od slivinih podlag 29c, v glavnem to se da poguglat - armillaria susceptible, tolerant, resistant),
- in od letos naprej bom poskusil z dodajanjem v sadilne jame Agri Bio Aktiv od Metroba https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/

Se pa to vleče iz generacije v generacijo sadovnjaka na istem mestu. Kar nekaj desetletij verjetno bi bilo potrebnih, da bi armillaria povsem izdahnila, ker dokler je kaj lesa ona živi in kolikor več ga je, toliko agresivnejša je.

Še nekaj linkov, ki sem jih bral:

https://www.ivr.si/skodljivec/bela-trohnoba-korenin/

https://pnwhandbooks.org/search/site/Plants%20Resistant%20or%20Susceptible%20to%20Armillaria%20Root%20Rot%2C%22%20in%20Section%203

https://docplayer.net/36754678-Plants-resistant-or-susceptible-to-armillaria-mellea-the-oak-root-fungus.html

http://ipm.illinois.edu/diseases/series600/rpd602/

https://www.clemson.edu/extension/peach/commercial/diseases/armillaria-root-rot.html

https://www.ior.poznan.pl/plik,2075,pertot-ilaria1-pdf.pdf
(preparat sicer za kap vinske trte, vendar bi moral po italijanskih virih delovati tudi na armillario)
https://belchim.si/proizvodi/vintec/

https://www.mdpi.com/2076-0817/10/1/76/htm

Srečno, in upam, da kaj pogruntaš!

noam · Objavljeno: 08 Nov 2022 07:52 Naslov sporočila:

Lepa hvala za izčrpno pomoč! Smile

Hja, očitno bosta celo zimo pela kramp in lopata, potem pa upajmo na najboljše. Še najbolj sem jezen na sebe, ker sem verjetno sam v izdatni meri prispeval, da se mi je ta zadeva v zadnjih letih tako razbohotila. V tem "sadovnjaku" je že dolgo nazaj zrastla češnja, divjak, ki je bila takrat, ko sem jaz prevzel, že veliko drevo. Preveliko, da bi lahko pametno cepil, zato sem jo podrl, štor pa pustil, češ kdo se pa ima čas in voljo še s tem ukvarjat. To je bilo pred petimi leti. Po dveh letih so se na tem štoru razpasle štorovke in zdaj mi je videti, da je to glavni epicenter okužbe.

Glede boja proti Armillariji se mi pa obetavno sliši Trichoderma. Ta naj bi parazitirala Armillarijo, rada pa da ima sekance oziroma čim bolj droben mrtev lesni material. Ne vem pa, kje bi se to dobilo, in to točno določeno vrsto, ki napada točno to našo vrsto Armillarije.

edit: Aha, tisti italijanski preparat je na osnovi Trichoderme! Very Happy

Pepe · Objavljeno: 08 Nov 2022 08:55 Naslov sporočila:

Ugibam, če bi pomagal kak pesek, mivka okrog drevesa, oziroma neka plast, ki bi sušila gornjo plast zemlje?

mfranc · Objavljeno: 08 Nov 2022 11:18 Naslov sporočila:

Pokliči Metrob. Mogoče ti lahko kaj pomagajo ali svetujejo; precej se ukvarjajo z biološkimi pripravki, s "prijaznimi" bakterijami, glivami ....

Ravno včeraj sem namešal substrat za radič v loncih. Uporabil sem tudi gnojilo Agri Bio Aktiv. https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/

Vsebuje tudi Trichoderma harzianum, ki še z drugimi sestavinami omejuje razvoj in delovanje: "Fusarium, Pythium, Armillaria, Sclerotinia, Phytophtora, Rhizoctonia itd"

Tole gnojilo verjetno ni pravo za uničevanje štorovke, še nekaj pripravkov imajo s soji Trichoderma.
_________________
mfranc

BorutL · Objavljeno: 08 Nov 2022 13:39 Naslov sporočila:

Tudi sam imam v sadovnjaku, ki datira v leto 1955-1960, probleme, tudi s štorovkami.
Prvič sem jih sicer opazil dve leti nazaj (lansko leto jih ni bilo), za prej bi težko rekel, ni pa izključeno.
No, dve leti nazaj so se jeseni pojavile neposredno ob deblu hruške in jablane. Naslednje leto hruška ni več odgnala, jablana pa precej normalno. Tekom leta se je potem opazilo vidno usihanje in sušenje vej 2/3 krošnje na strani, kjer so štorovke ob deblu bile. Tista 1/3 jablane, kjer štorovk ni bilo vidnih, je do jeseni preživela, preostali dve pa sta se do jeseni posušili. Jablana se je potem seveda požagala.

Težko bi rekel, da so štorovke prišle na novo, saj je spor v okolici zagotovo več kot dovolj, verjetno pa so vse zadnje pozebe (5x v šestih letih) starejša drevesa tako oslabila, da je štorovka prešla v invazijo in drevesa dokrajčila. Morda je tako, morda ne, a jaz to tako vidim. Starejša drevesa so na pozebe bolj občutljiva, lublje je bolj poškodovano, je tudi popokalo.
Drugega kot štore izkopat zaenkrat nisem počel, bo pa potrebno nekaj zagotovo naredit, saj ni nujno, da bi mlada, nova drevesa, lepo in normalno rasla.

Lahko omenim še to, da se mi je po prvi, res močni pozebi, kakih 9 let nazaj, naslednje leto na polovico posušila ena hruška. Sosedje so ravno tisto jesen odstranjevali bršljam okoli hiše, pa sem jih potihem obtožil, da so verejtno kaj 'zalivali' in je to pripomoglo k sušenju. A bolj kot razmišljam, bolj sem prepričan, da je bila kriva pozeba. Štorovk tedaj nikjer nisem videl, tako da bi njih izključil.

Letos sem opazil, med vožnjo naokrog, da je izredno veliko sadnega drevja pri nas suhega. Na videz popolna, lepa drevesa, ki na pomlad pač ne odženejo. Največ je hrušk, tudi zelo velikih, mogočnih dreves, precej jablan, najdejo pa se tudi druge vrste, npr. višnje.

(Štorovke so šle letos v kozarčke, da bo vsaj nekaj pametnega iz njih.)

mravlja · Objavljeno: 08 Nov 2022 16:47 Naslov sporočila:

Tudi okoli nas se podobno (za moje razmišljanje prekomerno) sušijo drevesa - gozdna, sadna, tudi parkovna.
Ste pri sadnih drevesih opazili kak vpliv podlag/e na razširjenost štorovk oz. pri sušenju, odmiranju dreves ... ?

Danilo · Objavljeno: 08 Nov 2022 18:20 Naslov sporočila:

Štorovke ne napadajo zdravih dreves, razen če ne dobijo prosto pot preko poškodovanega lubja na deblu, lahko pa tudi preko korenin, ki jih pogosto krajšajo ob sajenju. To jesen sem tudi sam opazoval nenavadno veliko štorovk okrog sadnih dreves, predvsem pa orehov. Drevo, okuženo z njimi, ne boste več rešili. Propad poteka počasi in (slaba tolažba najbrž) štorovke boste lahko pobirali precej let. Ker je odvisna od lesnega gostitelja, kako zasipavanje in škropljenje z fungicidi ne pomaga. Ohranjanje zdravega drevja in zaščita vseh ran je najbrž najboljša obramba. Vseeno upam, da bom slišal za kako uspešno kurativo.

mravlja · Objavljeno: 08 Nov 2022 20:05 Naslov sporočila:

V naselju so se na več vrtovih (v travi ob sadnem drevju, praviloma v senci) pojavile neke bele gobice, lepe sicer. Štorovke niso.
Danilo, kaj bi to lahko bilo - kakšen vpliv bi lahko imele na podzemne dele oz. na celo drevo?

Danilo · Objavljeno: 08 Nov 2022 20:45 Naslov sporočila:

mravlja, ne bi rad preveč ugibal, saj je takih lahko kar nekaj. Pomagala bi kaka fotka. Mogoče sem malo pristranski, ampak gobe so v osnovi koristne, saj razkrajajo organske materijale v oblike, ki so kot hrana spet dostopna. Le nekatere od njih (kot te "zlobne štorovke") malo prehitevajo in "napadejo" drevo ali grm, ki bi se sicer lahko še upiral neki osnovni bolezni ali poškodbi. Metuljc bi sigurno znala tole bolje povedati.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

noam · Objavljeno: 09 Nov 2022 08:33 Naslov sporočila:

Hvala vsem za odgovore! Očitno je ta zadeva precej bolj razširjena in dobro poznana, kot sem mislil. Kot rečeno, za mene je bila to novica. In tudi lani, ko sem naokoli ponujal štorovke iz sadovnjaka (žlahti in drugi laični javnosti), ni nihče omenil, da bi to lahko bilo kaj slabega. No, pač bomo imeli poleg vseh ostalih nadlog še eno, ki nam bo krajšala čas. Rolling Eyes

Se strinjam, da so verjetno res bistveno bolj izpostavljena drevesa, ki so tako ali drugače pod stresom in se v nekem trenutku pač ne morejo več boriti proti okužbi. Recimo zadnji oreh, ki sem ga podrl, je bil sicer veliko zdravo drevo (vsaj kakih 12m) s široko krošnjo itd. Ampak eno leto vem, da je bila huda pozeba precej pozno, ravno ko je cvetel in začel zeleneti, potem imam v zapiskih, da je eno leto (2018) zelo bogato obrodil, v naslednjih 3 letih (2019-2021) je pa počasi odmrl in letos sploh ni več odgnal. Štorovke so se na njem pojavile lani in takrat je bil že praktično mrtev. Tako da ja, mislim, da ga je tista pozeba pred leti toliko zdelala, da je potem podlegel bolezni.

Podobna zgodba je z eno staro jablano. Nikoli ni bila nič obrezovana (oziroma vsaj kar jaz vem, ne), veliko je bilo postaranih in izrojenih vej in eno leto jih je najprej dež in veter in nato še sneg veliko polomil. Nato sem jo še jaz izdatno obrezal. Potem pa naslednje leto enako kot pri orehu, relativno bogat pridelek, v naslednjih 2-3 letih pa propad.

Ampak pri drugi jablani je pa drugače. Ta je bila sajena kasneje in ni starejša kot kakih 20 let. Ves čas, kar vem zanjo, je bila zdrava. Jaz sem jo sicer v zadnjih letih postopoma vsako leto precej močno obrezal, ampak se je vedno močno obraščala in tudi ni bilo nikoli videti, da bi imela kake probleme. No letos so pa okoli nje zrastle štorovke in po izkušnjah sodeč je obsojena na smrt.

Tako da zaključek je, odstraniti vse, kar je napadeno in mrtvo, za živa drevesa pa čim lepše skrbeti, da bodo zdrava in se bodo lahko sama borila proti boleznim. Problem je samo v tem, ker je vsako leto nekaj, kar slabi rastline. Pozeba, suša, toča, voluhar, zajec, srnjak. Ni da ni, samo še kobilice manjkajo. Confused

lpmami · Objavljeno: 09 Nov 2022 09:13 Naslov sporočila:

Danilo · Objavljeno: 09 Nov 2022 14:49 Naslov sporočila:

Noam, so štorovke tik ob tej sicer zdravi jablani? Če niso, so mogoče povezane na kak drug les pod površino. Če je v bližini drugo napadeno drevo, lahko izhajajo tudi iz njegovih korenin.

noam · Objavljeno: 09 Nov 2022 14:56 Naslov sporočila:

Tretja slika v prvi objavi. Bile so okrog debla, tako da mislim, da je jasno, koliko je ura. Crying or Very sad

Mimogrede, na tej jablani sem se učil cepit. Kakih 15 vej je cepljenih na razne sorte. Skoraj vse se mi je prijelo in zdaj bo treba odrezat in izkopat. Crying or Very sad

To, pa verjetno še tri v neposredni bližini tudi.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli