 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
 Objavljeno: 10 Jun 2013 22:43 Naslov sporočila: Bolezni in škodljivci |
 |
|
| Citiram: | | S čim je dobro vrtnice špricati proti sivi plesni, če se le ta pojavi že kmalu po ozelenitvi rartlin? Nekje je pisalo, da jih je dobro poškropiti s koprivami proti ušem in s preslico proti plesni … |
| arena je napisal/a: | Po mojih izkušnjah naravni pripravki prav nič ne pomagajo. Letos sem vrtnice poškropila z Dithanom 45. Imela sem še lansko zalogo. Brez tečaja se pa tega in drugih škropiv ne da več kupiti.
Lp,
Irena |
| Citiram: | | S čim je in kdaj je dobro vrtnice škropiti preventivno? |
| Garden-ja je napisal/a: | Prvo pravilo je to, da je potrebno okoli vrtnic pobrati vse odpadlo listje in z vej osmukati staro, če se jih še drži. Takoj po rezi se vrtnice škropi preventivno z bakrom (Cuprablau), poškropi tudi okoli, po tleh, ko so poganjki dolgi nekaj centimetrov pa še z mineralnim oljem (Frutapon). Oboje preventivno, prvo škropljenje kot fungicid, drugo kot insekticid.
Kasneje se oidij (belo plesen) prepreči z močljivim žveplom vendar ga sama ne uporabljam, kot insekticid se lahko uporablja bio izdelke Plantelle, proti pegavosti pa so žal vsa škropiva, za katere ne potrebujemo
fitosanitarnega potrdila, neučinkovita.
Sama uporabljam kot insekticid Calypso (uši, ki se redno pojavijo konec maja, enkratno škropljenje zadostuje), preventivno škropim s Quadrisom (fungicid s seta Pirox), imen kurativnih škropiv pa ne vem na pamet, ker jih uporabim res redko. Če te zanima, lahko kasneje pogledam v svoji vrtni lekarni. |
| vrtnarka je napisal/a: | lep pozdrav
V tem času pošpricam z bakrenimi pripravki,tako kot trto.Tudi med letom večkrat pošpricam z pripravki ,ki so tudi za trs.
Drugače pa rabijo gnojilo,najboljše pripravljeno za vrtnice.
pa mnogo uspeha |
| vrtnarka je napisal/a: | | garden-ja je bolj izčrpna.hvala ti |
| Garden-ja je napisal/a: | | Z veseljem, vrtnice so moja velika ljubezen in ogrodje mojega vrta. Zanje res moram poskrbeti sicer bi bilo vse zanemarjeno. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 22:43 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | V vrtnariji so mi rekli, da se Quadris uporablja šele, ko je bolezen že prisotna in da preventivno ne deluje, prav tako pravijo, da škropiti po že nabreknjenih popkih ni priporočljivo, ker potem slabše cveti, pa naj bi se škropilo šele, ko bo zunaj 15 stopinj. Kako je s tem? |
| Garden-ja je napisal/a: | Napačno, Quadris je za vrtnice preventiven. Če je bolezen, ne pomaga več. Na oidij preizkušeno ne deluje. Sem se pa zdaj spomnila, da ni več registriran za vrtnice tako da je v Piroxu od lani zagotovo drugi fungicid, jaz imam še staro zalogo.
Cuprablau nekateri preventivno škropijo tudi po vrtnicah v cvetju, v veliko vrtovih, parkih vidiš modre lise na listih. Se pa ob močnem soncu z bakrom ne škropi, se čaka na večer. Kako je z nizkimi temperaturami, mi ni znano. Glede na to, da se bakrova škropiva uporabljajo za zimsko škropljenje, res ne vem od kod ta informacija.
Moje imajo ob obrezovanju nekatere že nekajcentimetrske poganjke pa jim še nikoli ni škodil. Jih pa kasneje ne škropim več, samo enkrat še isti dan, ko jih obrezujem, in jeseni, ko listje odpade. |
| Garden-ja je napisal/a: | Zdaj sem se spomnila imena kurativnega fungicida za oidij - Topas. Za ostalo bom pa res morala dol v klet. Če si še tako razbijam glavo, mi ne pade na misel.
Pa še nekaj - pri fitosanitarnih sredstvih velja načelo "menjuj sredstva" zaradi razvijanja odpornosti tako da bo ob večjih težavah verjetno potreba poseči po več različnih fungicidih. Sama večjih težav razen s pršico, ki mi vztrajno napada pokrovne vrtnice The Fairy, nimam. |
| Citiram: | | Garden-ja, kako pogosto špricaš s Quadrisom? Jaz sem lani proti ušem uporabila kar Biokill, kern i bilo drugega pri roki. |
| Garden-ja je napisal/a: | | Quadris ni proti ušem (ni insekticid), je fungidic (proti glivičnim boleznim). Prvič poškropim, ko se listi na poganjkih odpirajo, potem pa še enkrat, ko so listi popolnoma odprti, grm lepo formiran in se popki pripravljajo k cvetenju. Potem pa je čisto odvisno od vremena, če je kakšno daljše deževno obdobje, potem takoj po dežju še enkrat. Načeloma škropim bolj preventivno, do cvetenja, kasneje res redko oz. ob težavah. |
| Garden-ja je napisal/a: | A ni Biokill na bazi piretrina? Če je, je učinkovit proti ušem. Na bazi piretrina je tudi Plantelin Kenyatox.
Ti kar poškropi s Cuprablauom in Frutaponom (vmes kak teden presledka). Pa ob cvetenju kakšno fotografijo prilepi na forum, bom vesela. Naj ti lepo uspevajo! |
| Citiram: | | Moje vrtnice so polne uši, upam, da niso preveč poškodovale poganjkov. |
| Garden-ja je napisal/a: | Ne, brez skrbi, uši hujše škode ne naredijo četudi so vrhovi polni. Jaz vedno počakam, da je napad konkreten - itak je vsako leto - in potem poškropim, da je mir za tisto leto.
Preventiva proti ušem kaj dosti ne pomaga, vsaj pri meni ne.
Sem pa slišala, da se v tujini redno poslužujejo vnašanja raznih žuželk (npr. pikapolonic proti ušem) pa tudi manj razvitih organizmov za preventivo in kurativo raznih bolezni oz. proti škodljivcem, ampak pri nas je vnos v državo prepovedan. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 22:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | S stebelnih vrtnic je odpadlo skoraj vse listje, ki je bilo rumeno in pegasto. Kaj je lahko vzrok temu? |
| Garden-ja je napisal/a: | | Črna listna pegavost? Objavi prosim sliko, da vidim, kako hudo je in za kaj gre. |
| Citiram: | | S čim pa se lahko prevetnivno škropi rastline proti črni listni pegavosti in katero škropivo se da dobit brez izkaznice? |
| Garden-ja je napisal/a: | Kaj dosti ne moreš narediti, saj ni več nobenega listka. So pa veje lepe in zdrave, zelene in prožne tako da mislim, da ne bo težav.
Nujno poberi vse odpadlo listje in vrži stran, rastlino pa poškropi s Cuprablau-om tako, da bo po vejah modro dol teklo in še njeno okolico. Potem pa čez zimo še najmanj dvakrat. Ko se bodo spomladi napenjali brsti pa ponovno.
Brez FTS izkaznice ne dobiš ničesar učinkovitega. Čeprav pri nas dajejo brez problema tudi brez izkaznice. |
| Citiram: | | Vrtnice so čez noč ostale brez popkov, kaj bi to lahko bilo? V bližini raste češnja, ki jo obiskujejo kosi, bi lahko bili to krivci? |
| tinko je napisal/a: | Po moje je srnjad. Meni objedajo cepe češenj.
Jeseni sem posadil 6 Petrovićevih vrtnic. Objedajo le "Rosa Gallica Officinalis". En popek je še ostal. Upam, da bom dočakal cvet. |
| Garden-ja je napisal/a: | | Tinko, ali berejo ali po vonju ugotovijo, katera je zanje najboljša. Gallica officinalis je zdravilna roža, imenovali so jo tudi lekarniška vrtnica (Apotecary Rose), v srednjem veku je bila zelo cenjeno zdravilo. |
| sarasara je napisal/a: | Spomladi sem dobila eno sadiko vrtnice ... taka bolj majhna, doma vzgojena. Lepo je rasla in zdaj je imela že dva cvetova - do včeraj. Zdaj ju ni več in tudi nobenega listka ni več nikjer. Samo golo steblo.
Sem čisto šokirana. Kam je izginilo vse in to čez noč? Srne? (Ja, imajo dostop.) Gosenice? (Nisem videla nobene, ne zdaj ne kdaj prej.)
In kaj zdaj? Vrtnica je brez listov, a bo sploh živela naprej? Kako naj ji pomagam??
Prosim za nasvete, hvala vnaprej! |
| Garden-ja je napisal/a: | Kam je izginilo, ne vem.
Sama "ne verjamem" v vrtnice s potaknjencev, večinoma je njihova življenjska zgodba precej uboga ampak zdaj poskusimo narediti, kar se narediti da. Vrtnico zalivaj, dodaj katere od aminokislin (Vita, Agrostemin ipd.) in ni , da ne bo pognala kakšnega listka.
Kaj več verjetno ne moreš narediti. |
| sarasara je napisal/a: | Garden-ja, hvala za nasvet!
Zalila bom nocoj, ko bo sonce zašlo, aminokislino lahko dobim šele v ponedeljek. In ob prvi priliki preberem kaj več o vrtnicah, ker razen tega, da so lepe in lepo dišijo, bolj malo vem o njih.
Bega me, ko praviš, da ne verjameš v vrtnice iz potaknjencev? Zakaj ne? Misliš, da so ok samo tiste iz vrtnarij? Kako jih pa oni .. Eh, ne znam nehat. |
| Garden-ja je napisal/a: | Vrtnice, zrasle s potaknjencev, predvsem tiste moderne, so pogosto zelo slabo raščene in pogosteje jih napadajo bolezni. Vrtnarji in ostali, ki to znajo, jih razmnožujejo s cepljenjem sort na podlago, podlago pa izberejo ustrezno terenu v katerem bo vrtnica rasla. Podlaga je praviloma botanična sorta, torej v naravi najdena sorta, na to pa se cepi na oko sorto, ki jo želimo.
Če to znamo, lahko to naredimo tudi sami, Jamain je na forumu postopek natančno opisala in tudi poslikala tako da ti svetujem, da kar prebereš. Avgusta bo v Kostanjevici tudi delavnica cepljenja vrtnic. |
| Jamain je napisal/a: | sarasara, poleg gosenic je zelo verjeten škodljivec tudi kobilica - te živalice so biblično nenasitne... In če gosenic nisi videla, ni nujno, da jih ni, saj se pogosto kam skrijejo čez dan in pridejo ven ponoči - tako kot kobilice. Če se ti zdi potrebno, lahko to vrtnico in morda druge, ki so v podobni nevarnosti, poškropiš s kakim sistemikom proti škodljivcem (izberi seveda takega, ki je selektiven za čebele, da ne boš delala škode tam, kjer se ne sme) - za razliko od kontaktnih škropiv, ki ubijejo le tiste žuželke, ki jih fizično zadanejo, se sistemiki vsrkajo v rastlino in so smrtni kar nekaj dni... Ne sliši se lepo, ampak včasih ni druge...
Sicer pa tvoja požrta vrtnica po mojem ni izgubljena, če je bila prej zdrava, se bo gotovo obrasla.
Glede potaknjencev pa se seveda strinjam z Garden-jo. Saj so res vrtnice, ki lepo rastejo tudi iz potaknjencev, ampak ni jih zelo veliko in nikoli ne veš, kaj te čaka... |
| sarasara je napisal/a: | Garden-ja, Jamain, hvala za odgovora!
O vrtnicah bo treba kaj več naštudirat, ko bo čas za to. Kaj bo s to pojedeno pa bogve, bomo videli. Upam na najboljše! |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:06 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | Vrtnici s tremi poganjki sta ostala samo dva, na tretji vejici so ostali veliki popki, dva sta zgnila, tretjega je napadla plesen. Sedaj sem jo izruval in zažgal...
Vse vrtnice so škropljene s Kupro 190SC in po močnejšem dežju še s Plantellinim Natur-F. So pa včasih listi nekaterih vrtnic precej naluknjani, kot z luknjačem, tudi kobilice se jih rade lotevajo. Katero sistemično škropivo bi pomagalo? |
| Garden-ja je napisal/a: | A celo vrtnico si izkopal in zažgal?
Zakaj pa?
Na cvetovih je po moje en navaden botritis, listi pa bi znali biti napadeni od pršic.
Če bi ti videl, kakšne so moje vrtnice zdaj bi vse izkopal in sežgal jaz ti pa zagotavljam, da bodo drugo pomlad vse prav lepo cvetele.
Kupra je baker? Baker je primeren le za jesensko in zimsko škropljenje, potem se uporablja druga škropiva, npr. Score, Folicur oz. Topas za plesni, insekticida pa Calypso in Confidor oz. Vertimec proti pršicam. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:14 Naslov sporočila: |
|
|
| Jamain je napisal/a: | | Jup, Garden-ja, se popolnoma strinjam. Priporočam še Quadris, ki je tako proti plesnim kot proti pegavosti. Sicer pa katerakoli škropiva za trto pridejo prav. |
| Garden-ja je napisal/a: | No, bo pa lekcija za drugič. Rastline vrtnic prenesejo marsikaj, trenutno sicer izgledajo lahko obupno vendar so drugo leto na pomlad zelo verjetno take kot prej.
Je pa tudi res, da je bila šele letošnja pomladna zasaditev tako da je bila možnost preživetja manjša kot če bi bila odrasla, vraščena rastlina. |
| Mesečnik je napisal/a: | ojla
tale vročina je zgleda terjala svoj davek in so se na vrtnicah pojavile črne pege. Naj se tega lotim s cuprablau?
Oidij pa je tud ponovno v razmahu na ta mali vrtnici. Edini problem je, ker sem jo že trikrat špricala z istim škropivom, pa ne vem, če jo lahko še enkrat. Glede na to da sta jo vročina in sonce zelo zdelala, jo bom tako ali tako porezala. Pa naj jo vseeno še enkrat pošpricam?
Hvala za odgovor
S |
| Garden-ja je napisal/a: | Cuprablau je zimska preventiva. Obtrgaj bolne listne in špricaj s Score.
Če napad ni hud in če je vrtnica v dobri kondiciji pa lahko tudi samo potrgaš listke in je sploh ne špricaš. Lahko pa jo seveda tudi s Cuprablauom vendar to ni kurativa ampak preventiva. |
| sarasara je napisal/a: | Še eno vprašanje okrog vrtnic.
Opazila sem, da so se pri eni zaredile mravlje. Zemljo nosijo tudi po steblu, pa okrog korenin so precej svojih luknjic pod zemljo naredile.
In zdaj vprašanje: jih lahko kar pustim (mravlje), ali jih je potrebno preganjat? In če ja, kako?
Hvala vnaprej za nasvete! |
| Mesečnik je napisal/a: | | Gardenj-a hvala. |
| Garden-ja je napisal/a: | | Mravlje rastlini prav gotovo niso v korist, rastlina ima verjetno listne uši, ki jih mravlje "molzejo" tako da bi prvi ukrep šel v smeri odprave listnih uši. Tu se lahko poslužiš od pripravkov s koprivo do raznih piretridov in končno pravih FTS. Mravlje pa menda ne marajo pecilnega praška. |
| sarasara je napisal/a: | | Garden-ja, hvala. Ti si prava zakladnica znanja o vrtnicah! |
| Garden-ja je napisal/a: | | Ah daj no. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:14 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | kako se da nagnati gosenice, ki mi najedajo popke, z vrtnic? Špricam z naravnimi pripravki, kot so koprive, preslica, pelin in česen, ker ne želim uporabljati umetnih snovi. |
| Garden-ja je napisal/a: | | Dvomim, da boš gosenice trajno odgnala ali fentala z naravnimi pripravki, lahko pa poskusiš in poročaš. Poezija ima dobre rezultate z Neemom. |
| mfranc je napisal/a: | Torej ne na vrtnicah, ampak kosmuljah me vsako leto presenetijo male zelene gosenice, vidim jih šele po "nedelu" , oguljenih poganjkih, ker jih je da kar gomazijo! Iz leta v leto zamujam....
Ampak ko jih požegnam s Piretrinom (iz rastline bolhač), v trenutku pocepajo na tla in se ne vračajo...
LP
_________________
mfranc |
| Poezija je napisal/a: | Glede gosenic nimam veliko izkušenj, ker jih je zelo malo, vsake toliko kakšna majhna zelena, velja pa isto, da jih uniči ampak z zamakom. Kolikšen je ta zamak ne vem ali dva dni ali več. Ampak ko pripravek deluje ne more več jesti, to je pa glavno. Bom morala narediti preizkus z ujeto gosenico .
Moj pripravek neem oil (2ml-največja koncentracija) razredčen z vodo (2l) ne ubije takoj. Če bi kdo hotel špricati s tem, mora računati, da rabi po ugrizu v šprican list verjetno kakšne 2 dni, da neha jesti, mogoče več in šele nato poginja. Torej v trenutku to škropivo ne učinkuje. Če pa pogledamo z drugega zornega kota. Kosmulje jemo in razmišljati moramo, da je danes tako malo res domačega, nešpricanega, da tisti trenutek ko se doma hranimo z res bio sadjem ali zelenjavo smo naredili korak naprej pri naravi, pri sebi in za svoje zdravje. Ampak odločitev o tem sprejme vsak sam.
ZA PEPELNATO PLESEN JE TA PRIPRAVEK ZELO UČINKOVIT IN TAKOJŠEN.
To lahko potrdim na moji vrtnici hibridni ponavljalki in na Banksiae Luthea, ki jo je zajela plesen, ne vem ali zato ker sem jo dala na novo oporo ali ker je nanjo padel istočasno prah od brušenja. Čez nekaj dni jo je zajela plesen, celo raslino veliko 2m. Nekaj brstičkov najbolj napadenih sem ročno odstranila drugo samo pošpricala.
Tole je zaustavitev plesni, ki je nisem odstranila, samo pošpricala.
To pa je vejica, ki sem jo osmukala in pošpricala, novi listi so zdravi in tudi oboleli v ozadju so ''ozdravljeni.'' Res zelo učinkovita zadeva. Kaj bi sploh še lahko želeli od bio pripravka.
|
| 1vrtnica je napisal/a: | | Poezija, lahko potrdim tvoje ugotovitve. Tudi jaz sem škropila z NeemAzalom in odgnala s tem najprej vse uši. Potem sem pa presenečena ugotovila, da po nekaj dneh ne najdem tudi nobene male zelene gosenice več. Objedle so mi kar nekaj rastlin, eno angležinjo skoraj v celoti. Prej sem jih vedno odstranjevala ročno, čakala sem jih zjutraj in zvečer, ker se čez dan skrijejo. Zdaj pa je bil moj redni večerni lovski pohod nanje že dva dni odveč. Upam, da bo tako ostalo. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Mesečnik je napisal/a: | Pozdrav, mene pa zanima, kakšna je zdaj priporočena koncentracija Neem azal za uši. Razni proizvajalci navajajo različno.
od 50 ml za 10-17l vode pa do 20 ml na 10l
Potem pa sem našla tole:
http://www.ecogrape.com/neemazal
Uši: 300-500ml/100l; ponovi čez 10-14 dni
tripsi, hrošči, bela muha: 500ml/100l ponovi po 7-10 dneh (2-4 krat)
pršice: 500ml/100l vode 7-10 dnevni interval (2-4krat)
Je treba raztopini dodati še olje ali milo? In koliko tega?
Hvala za odgovor
M |
| mfranc je napisal/a: | Vedno je najbolje upoštevati navodila proizvajalca/uvoznika, v tem primeru Metrob. Ali navodila FURS-a
http://www.metrob.si/wp-content/uploads/2009/03/neemazal_etikete.pdf
NeemAzal je res odličen insekticid, verjetno edini naravni sistemik; samo ne uporabljajte ga za vsako uško, gosenico -priporočljiva je samo dvakratna uporaba v sezoni !
LP
_________________
mfranc |
| Citiram: | | Na vrtnicah opažam, da popki kar izginejo oz. se posušijo. Poleg tega je na listih še polno pajčevine in nevidnih žuželkic, ki sesajo listke. Škropila sem s Pirox-om, ampak je stanje po štirih dneh enako, če ne še slabše, listi so namreč suhi. Kaj pomaga proti tej nadlogi? |
| Garden-ja je napisal/a: | Pirox ne bo OK, ker je v njem insekticid, ti pa rabiš akaricid saj imaš pršico ali pa rdečega pajka. Uporabi Demitan ali Vertimec. Obe sta strupeni sredstvi za kateri rabiš FTS izkaznico.
Lahko poskusiš z Aktivom od Plantele, pomaga pa tudi redno pršenje z vodo po listih.
Ko škropiš, je potrebno zadeti spodnjo stran listov, ker se pajki nabirajo tam spodaj, če boš škropila s FTS poškropi tudi zemljo. |
| 1vrtnica je napisal/a: | | Mesečnik, na moji vrečki je bilo navodilo od 50 ml za 10-17l vode. Jaz sem to koncentracijo povečala za kakih 70%, ker so bile vrtnice tako polne uši, da se konci stebel sploh niso več videli. Špricanje je bilo uspešno, vrtnice pa so OK. |
| 1vrtnica je napisal/a: | Na nekaterih mojih vrtnicah opažam začetek črne pegavosti. Prebrala sem celo temo in vidim, da za ta problem zaenkrat ni še nič napisanega o kaki bio možnosti borbe proti tej bolezni.
Ima torej kdo kak nov namig o tem, kako se z biološkimi sredstvi boriti proti črni pegavosti? |
| Poezija je napisal/a: | Ne glede kaj se boš odločila preberi še na tej spletni spletni strani glede širokega spektra delovanje neem. Piše, da je tudi proti RJI.
www.eko-vid.si
In za vse tiste, ki želite delati z bio pripravki. Začnite zaupati. To je šele prvo pravilo. Drugo je vztrajajte in ponavljajte.
Jaz bom seveda poizkusila, če bo kaj napadlo z rjo.
Moje dosedanje izkušnje - samo pozitivne.
Neem oil:
________
-škropila proti ušem in kot sem že pisala super deluje, ponoviš in pobije še nove.
-škropila proti plesni, učinek takojšen za ne verjet
------------------------------------------------------------------------------------
Gornje škropivo iz neem oil mi zaenkrat super uspešno kaže tudi pri sadnem drevju. Ker sem pri breskvah in nektarinah škropenje zamudila je seveda nastopila breskova kodravost. Potrgala sem najhujše liste in škropila kasneje. Listi so se obnovili, redkokateri je samo malo zvit in breskve in nektarine bodo kot izleda obrodile in ostale gor.
Pozabila sem omeniti še vinske trte, za katere mi je rečeno. Ne boš jedla grozdja, če ga ne boš škropila. Lani ga res skoraj nisem, ker so bile trte še mlade (in neškropljene). Letos so leto starejše. Ko se je začela bolezen u pršico sem jo takoj zaustavila s škropljenjem neem oil. Začeli so rasti samo še zdravi listi. Gor je polno grozdja in komaj čakam jutrišnji obisk očeta, da to vidi.
Pogum, samo pogum. In ko bo uspeh boste še toliko bolj zadovoljni.
Lp |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:30 Naslov sporočila: |
|
|
| 1vrtnica je napisal/a: | | Precej idej sem našla kar na sosednjem forumu 'Bolezni, škodljivci, škropiva'. Se splača prebrati. V naslednjih dneh se bom tudi jaz lotila eksperimentiranja. |
| 1vrtnica je napisal/a: | | Za začetek sem poskusila s kisom in sodo. Me res zanima, kaj bo.... |
| Mesečnik je napisal/a: | | Ravno sem brala tole stran bodieko.si. Da ne bi res kdo sadil zelene v vrt z namenom, da odganja voluharja. Naključno "testirane" sadike (se pravi, pač posajene v vrt, kjer je bil prostor)- požrte . Tako da... |
| Poezija je napisal/a: | Verjetno ti vragi od nekih komarjev delajo tako škodo pri meni na poganjkih in mogoče so ti isti, kateri tudi prelomijo popek vrtnice. Bomo izvedeli v petek na predavanju. To se dogaja v prevelikem obsegu.
In pepelnata plesen tudi.
http://buggyrose.tripod.com/ipm/84rosemidge.htm |
| Poezija je napisal/a: | Danes sem škropila nekaj vrtnic z raztopino neem tonika z nekaj cimeta. To sicer zaustavi plesen a se pojavi spet tam, kjer listki niso pošpricani.
Bila sem malo pozorna na škodljivce. Evo slike FBI from roses criminals:
Tega je letos neverjetno veliko. Prava groza in kdo to naredi.
Moj osumljenec št. 1, dva taka sta bila na peclju pod popkom.
Izgleda kot nekaj med bolho in klopom in hitro leze, spodaj ima skrita krilca, če se ne motim.
Videla sem 3 take komarje na listih.
Ta zna biti ravno tisti, ki leže jajčeca v stebla.
Videla sem tudi dva podobna oranžno-črne kombinacije a sta bila prehitra.
[ 
V zavitih listih dobimo te mesnate nadloge.
Malo bolj gibčna mesnata kombinacija na delu.
Pepelnata plesen letos v velikem obsegu. Če grem z vato ali prsti namočenimi v moje škropivo potem tole rešim in se razvija naprej zdravljeno.
Tukaj dodana še oranžna varianta:
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
| 1vrtnica je napisal/a: | Hmm, dokler je rastlina še majhna in je popkov malo, jih še lahko rešujejš enega po enega, kasneje, ko bodo te naše petrovičke ogromne, si pa tega ne predstavljam več.
Jaz nadaljujem z mojim preventivnim bio-škropljenjem, torej še preden se karkoli pojavi. Uši se razvijajo sproti, zato vsake 3 dni škropim z neemom, ostalih problemov zaenkrat še ni. |
| Poezija je napisal/a: | Ja, če škropiš na 3 dni potem si pa pridna. Jaz nisem bila sem vse zamudila.
Pravkar pa sem odkrila na pol objedenem stebelcu malo pod popkom tista dva mala črna osumljenca pod št. 1. Izgleda da to res ti delajo. Nimajo pa krilc, sedaj sem dobro pogledala. Plesni ni toliko na popkih bolj malo. Največ je teh zlomljenih stebelc tik pod popkom vrtnice kot na 1.sliki. |
| Garden-ja je napisal/a: | Točno to, kar si uspela ti slikati na prvi sliki, se dogaja pri meni.
Najprej pa to - krasne fotografije si naredila!
Ti črni hroščki so tako majhni? In pod popkom si jih našla? Ker jaz nisem še nikoli nobenega videla, so pa na videz zelo podobni tisti zalegi, ki grize rododendrone ponoči, živi pa v zemlji.
Bele plesni se v začetni fazi lahko rešiš tudi samo z navadno vodo. Hife se namreč površinsko zalepijo na list in dokler vanj ne prodrejo, se list lahko samo obriše. Kot bio škropivo pa menda pomaga žveplo.
Pri teh velikih komarjih in pri zadnjih črno/oranžnih živalicah še nisem opazila, da bi delali kakšno škodo, jih imam tudi jaz nekaj vsako leto, gosenice pa so lahko grozne, čez noč ti oberejo manjšo sadiko in od vsakega lista ostane samo ogrizek.
Najbolj me skrbi pa tista "muha" z oranžnim trebuhom, ki zgleda kot ona, ki piči v steblo in vanj odloži jajčeca.
Boš slike dala še na kak tuj forum in vprašala, kaj pravijo o teh živalcah? |
| Poezija je napisal/a: | Veš kaj, najprej bom počakala jutrišnje predavanje. Potem bom poizkušala najti eno stran, kjer so bile slike teh rožnih škodljivcev in opisi, katero sem si tudi nekam shranila če se ne motim.
Tiste črne pikice so tam nekje 2 mm velike in sem jo jaz našla v napol pojedeni luknjici na stebelcu pod popkom, blizu je bil še eden. Prej sem jih tudi videla še takih. Tisti oranžni je bil prej na zeleni glavici popka in nekaj sesal , ali čistil?
Ugotovila sem tudi da male 1cm dolge gosenice pojedo tisti poganjek zgoraj, ostanejo neke črne pikice. Ponavadi tam ne dobiš več nič. Prej sem našla to majhno kratko gosenico, ki izgleda bolj kot zelen črviček.
Predvsem pa bom morala biti bolj ažurna in tako pridna kot 1vrtnica. |
| 1vrtnica je napisal/a: | | Hm, POezija, ne vem, če se temu kar počnem reče ravno pridnost. Če sem iskrena se trudim zato, ker čez kako leto ali dve pričakujem že precejšnjo zaraščenost z vrtnicami. In če do takrat ne uspem ugotoviti, kako jih naj zaščitim pred boleznimi, se lahko že vnaprej poslovim od lepega vrta, ki si ga tako želim. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 10 Jun 2013 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
| Tanja TT je napisal/a: | | Vse te prikazane prikazni so tudi pri meni in ko sem danes špricala, se mi je prav milo storilo,ko sem bolj videla koliko popkov je uničenih in koliko cvetov je šlo po gobe ,plesni pa nimam-še ,sem pa opazila. da so stare sorte mogoče manj privlačne za te nesnage,ali tudi ostali opažate isto? |
| Mateja SG je napisal/a: | Jaz pa sem se danes po tednu dni ročnega uničevanja listnih uši, ki so se pojavile na mojih vrtnicah odločila da grem v napad proti ušem bolj oenzivno. Kupila sem naravno sredstvo Celaflor (Merkur), ker je pisalo, da uničuje listne uši, ščitkarje, kaparje, tripse, škržate in rilčkarje. Sem poškropila proti večeru, čez uro pa se je vlilo kot iz škafa, celo toča je padala kakšnih 5 minut. Upam da nisem špricala zastonj, bom videla jutri če je bilo kaj učinka.
Sem pa opazila pred nekaj dnevi nekaj čudnega na listih nekaterih predvsem burbonk - kot bi bili ožgani. Na listih so se pojavile rjave pege, sedaj pa ne vem ali je bilo to od snega prejšnjo nedeljo ali pa je to že znak kakšne bolezni. Škropila sem sicer letos spomladi z bakrovim pripravkov, potem pred tremi tedni z Neemovim tonikom. Bom videla kako bodo se bodo vrtnice razvijale - danes sem opazila da na novih poganjkih teh znakov ni. Upam da jih razni škodljivci ne bodo preveč škodili, vse lanske sadike Petrovičk namreč kažejo na desetine popkov in jih bi bilo res škoda.
lp Mateja |
| doli je napisal/a: | | Imaš prav TanjaTT, letos so si škodljivci nemarni izbrali vrtnice z gladkimi, svetlečimi listi in popki. Tudi pri meni so se pojavile uši, dosti je tudi gosenic, sem kar precej obirala, enkrat tudi poškropila. Zaenkrat škoda ni prevelika, bo pa treba do cvetenja popaziti-pa saj je ogledovanje in hoja od grma do grma naše najljubše opravilo. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 11:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | Zelo učinkovit je tudi tobak, namreč tudi sistemika Calypso in Confidor sodita med neonikotinoidov (sintetičnih nikotinskih pripravkov).
Recept za škropivo je sledeč: v 5l vode nadrobiš pol škatlice cigaret, pustiš stati dva dneva, precediš in dodaš par kapljic detergenta.
Učinkovit je proti listnim ušem, gosenicam … |
| 1vrtnica je napisal/a: | Zanimivo, nisem vedela.
Mateja, lahko pogledaš, kaj so sestavine celaflora? Ga ne poznam in mogoče je v njem kaj takega, kar že poznamo, ali pa tudi ne. |
| bobolino je napisal/a: | | vrtnica, Celaflor ti lahko prinesem pokazat jaz, ti tako danes dostavim "pošto". |
| 1vrtnica je napisal/a: | | fajn, bova skupaj pogledali! |
| bobolino je napisal/a: | | jaz sem sicer letos sanjala o eko pripravkih za vrtnice, pa sem si zadnji hip premislila, saj so sadike nove, in jih bi želela letos utrditi. Šla sem v trgovino od Agroruše, kjer mi je gospa dala 4 pripravke, ki se jih zmeša, in bi naj učinkovali skozi vso rastno dobo. Prvič sem že škropila, in so uške pomrle, drugih nevšečnosti še nisem opazila. Žal, si letos še ne upam biti "eko" pri vrtnicah. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 11:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Mateja SG je napisal/a: | Tako, sporočam vam da je ta Celaflor bil včeraj 100% učinkovit!
Sem danes pregledala vse vrtnice, kjer se je še včeraj trlo svetlo zelenih in rdečih uši, danes pa nisem našla prav nobene več!
Sem pogledala na deklaracijo in piše, da vsebuje ACETAMIPRID 5g/L.
1 vrtnica - nisem več čisto prepričana če je to naravno, ampak prodajalka mi je zatrdila, da sistematikov pri njih ni v prodaji in da naj bi bil Celaflor naravni insekticid.
Zdaj je kar je, sem pa vesela da uši ni več.
Če pa je pomoril še kakšnega ščitkarja ali rilčkarja pa še bolje!
lp Mateja |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 11:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Garden-ja je napisal/a: | | Tako, pol ure nazaj nazaj s predavanja. Čez noč bom zbrala vtise, potem pa kaj napisala. Enako vabim seveda tudi moji soposlušalki. |
| Poezija je napisal/a: | Dobila sem kriminalca na delu, če še kdo ne verjame, da lahko ta pikica, ki ne vem če ima 2mm lahko tako žaga. Ko je žagal sem ga zmotila, je šel na popek in ves živčen hodil gor in dol po steblu...
|
| Jamain je napisal/a: | No, danes sem opazila, da je očitno tudi pri meni na delu, zaljubil se je v Caprice de Meilland in (zaenkrat) pustil pri miru samo dva popka na celi rastlini.
Očitno bo treba v brezobziren boj! Kdorkoli odkrije kaj učinkovitega, naj pridno deli z nami vsem, prosim! |
| Garden-ja je napisal/a: | Bom povedala, kaj je meni včeraj povedal Janez.
Tile rilčkarji živijo v zemlji. Ličinke objedajo korenine, odrasli rilčkarji pa objedajo liste, ki jih ob robovih kroglasto pogrizejo, ličinke pa odlagajo tik pod popek. Jajčece se tako obdrži tik pod cvetom, ki odpade na tla tako da se ličinka v njem mirno razvije.
Prvi ukrepi so torej ti, da poberemo odpadle popke in jih vržemo v smeti ali zakurimo, nikakor pa ne na komposter. Insekticidi ne pomagajo, hroščke lahko ročno obiramo, delo pa opravljajo ponoči. Meni je prišlo na misel, da bi nastavila rumene lepljive plošče pa bomo videli, če se kaj nabere.
Pomaga tudi zalivanje s talnim insekticidom, ki pa jih pri nas zdaj ne prodajajo več, Janez je omenil Volaton.
Bio varianta je varianta z nematodami, ki jih prodajajo v vrečkah. Vsebino take vrečke se raztopi v vodi in z njo zalije okoli rastline, potrebno je paziti na ustrezno temperaturo in tla morajo ostati vedno vlažna. Te nematode potem uničijo ličinke, ki so v zemlji. Zatiralni ciklus rilčkarja traja 3 leta!
Te nematode prodaja Metrob.
Poezija, prišparaj mi kakšnega, da vidim, kako zgleda s prostim očesom. Premišljujem, da si bom morala kupiti lupo. Bo prišla prav tudi za pršice in drugo drobno golazen. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 11:02 Naslov sporočila: |
|
|
| Garden-ja je napisal/a: | Zdaj pa še nekaj o našem predavanju.
Vrtnarija je pred 12 leti, po enem letu konvencionalnega gojenja, prešla na popolnoma organski način pridelave sadik in je le ena od dveh, ki imajo tudi certifikat organske vzgoje.
Njihov največji problem je plevel. Rešujejo ga s popolnoma mehanizirano pridelavo saj imajo traktorje na GPS sistem, ki delajo do centimetra natančno. Tako mehansko sadijo sadike in jih tudi okopavajo.
Cepijo pa še vedno na roke.
Gnojijo s hlevskim gnojem, ki se mu zdi najbolj optimalno gnojilo, zraven pa dodajajo še gnojilo, pridobljeno s tropin, saj tropine odlično oživijo zemeljske mikroorganizme, ki so za zdravje vrtnic izrednega pomena. Zato odsvetuje kakršnokoli mineralno gnojilo, ki jih s časom pobije čeprav zemlji doda glavne hranilne snovi (NPK).
Vse ostalo prepuščajo naravi, ne škropijo z nikakršnim sredstvo, niti biološkim ne.
Glede bolezni je predavatelj poveda, da jih imajo določene rastline v genih in tem ne moreš pomagati saj tako ali drugače zbolijo. Kljub temu uspevajo dalje. Seveda za posamezno boleznijo lahko zbolijo tudi druge rastline, ki sicer ne bi, to pa zato, ker ne rastejo v ustreznih pogojih. Torej je potrebno vsako vrtnico posaditi na njej primerno mesto in jo predvsem ustrezno prehraniti. V ta namen v njihovi vrtnariji prodajajo gnojilne mešanice po receptu in sicer za 5 različnih tipov zemlje in za različne stadije rastlin (za ukoreninjanje pravkar posajenih, za rast, za zrele rastline,...).
Vse živali, ki živijo na vrtnicah, mirno pustijo pri življenju. Predavatelj trdi, da za škodljivce ustrezno poskrbijo njihovi predatorji, ki v vrt pridejo v roku par let od tega, ko se odločimo za tak način gojenja rastlin.
Predstavil nam je cel kup posameznih živalic, večinoma osic, ki poskrbijo za gosenice, ki nam obžirajo listje, in ličinke pikapolonic in tenčaric, ki jedo listne uši in tripse. Če uničimo listne uši, ni pikapolonic in tenčaric, ki bi kasneje pospravile tripse, ki jih je sicer z insekticidi zelo težko zatreti.
Predatorje v svoj vrt privabimo tudi tako, da v vrt ali v okolico posadimo veliko travniških rastlin (na projekciji je bil rman), botaničnih vrtnic in vrtnic z enojnimi cvetovi. Okolje jim uredimo tako, da jim pripravimo tudi področje, kjer lahko prezimijo (dračje, nanešeno na kupe, posebni izdelani hoteli za žuželke, navrtani hlodi). V vrt moramo privabiti tudi čimveč ptic, ki so edini predator raznih večjih hroščev, za primer je dal japonskega hrošča.
Zelo koristni so tudi netopirji.
Po predavanju smo lahko tudi postavljali vprašanja.
Povedal je, da pri njih cvetijo na R. canino in na R. multifloro, R. laxa se mu ne zdi primerna. Potaknjenci za komercialno pridelavo niso primerni, meni tudi, da vrtnice, vzgojene s potaknjencev, večinoma niso tako lepo raščene kot cepljene, z izjemo nekaterih starih sort.
Vprašala sem ga, kako rešuje problem sajenja vrtnic na isto površino. Povedal je, da pojav ni viden pri vseh sortah, da se včasih lahko komot posadi na isto mesto, da pa problem lahko rešimo tako, da sadiko posadimo v zemljo s kartonom, karton v dveh letih razpade, to je pa tudi čas, ko zemeljske gljive prejšnje vrtnice ne bodo več napadale na novo posajeno.
Po predavanju smo se vse tri ustavile še pri njemu (eno uro?) in ga zasliševale o vsem možnem, tudi o sportih, predvsem pa o naših črnih prašičih in rilčkarjih. Poezija je poiskala fotografije na našem forumu saj živali po opisu ni poznal, tudi sicer je rekel, da jih ni še nikoli videl.
Poškodbe, ki jih pusti rilčkar na peclju, je najprej hotel pripisati gljivični okužbi, potem pa je Poezija pokazala svoje fotografije in povedala, da je rilčkarja dobila na delu (jo je zelo pohvalil in prosil, če mu fotografije pošlje na mail) in je rekel, da se bo pozanimal o njem. Svetoval nam je, da se o njem pozanimamo pri Paulu Zimmermanu na blogu (Jamain, boš ti?), in povedal, da je problem verjetno v tem, ker ta zalega nima naravnega škodljivca. Zimmerman take težave rešuje s škropljenjem s cedrovim oljem.
Za našega črnega hrošča pa je priporočal privabljanje ptic in netopirjev (dokler nismo pokazale, kaj naredi s cveta, je trdil, da neke hude škode ne naredi in da ga lahko kar pustimo), potem pa je dobil odlično idejo. Glede na to, da na rastline verjetno prileti ponoči in da ga očitno privlači svetla barva, je predlagal, da se v bližino vrtničnih gred ponoči razpre belo rjuho, pod njo pa neke vrste osvetlitev. Hrošči se bodo proti jutri nabrali na njej.
Bomo poskusili?
Gospod je bil zelo prijeten in predvsem zelo dostopen, jaz sem bila nad predavanjem navdušena.
Zdaj pa vabim Poezijo in tanjo77, da me dopolnita.
Jutri bom dodala še latinska imena nekaterih živali, ki so nam v vrtu v pomoč, in povezavo na youtube, kjer je videti, kako osice uničujejo gosenice. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 11 Jun 2013 11:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Poezija je napisal/a: | Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka.
Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra?
V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd.
Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo.
Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas.
Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo.
Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
