|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
wind
Pridružen/-a: 03.02. 2017, 18:07 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 04 Feb 2017 17:32 Naslov sporočila: Lončki |
|
|
Glej tudi
dodala: muha
<hr>
živjo,
mene pa zanimjo vaše izkušnje v zvezi z domačo vzgojo sadik iz semena.
ali je boljše saditi seme v manjše lončke lonček za intant kavo) ali v večje (velikost plastičnega kozarčka 2dcl)?
lani sem papriko posejala v piknik lončke in mi je rastlina naredila bolj kilave korenine, v višino je pa kar precej zrastla. tudi v zemjo se je potem slabo prijela. kje se mi je po vašem zalomilo in kaj naresti da do tega ne bo več prišlo?
hvala in lp |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 04 Feb 2017 20:47 Naslov sporočila: |
|
|
Vižjo
Tu in tam primem kaj v roke, pa si bom dovolil razmišljati, ... namreč kaj več si ne upam.
Vprašanje je zastavljeno jasno, škoda pa, da si v tvojem odgovoru ne predstavljam najbolje velikosti teh piknik lončkov. To bi bilo potem nekakšna spontana istočnica za razmišljanje. Zato bom nasplošno in mislim, da bo tudi to vredu.
Pri mladih sadikah je dobro, če se vseeno navezujem na podrobnosti o velikosti posodic v tvojem vprašanju, da jih torej kar se da konstantno stimuliraš v neprestano, a zmerno rast in se tako izogneš mnogim težavam. Tako je. Rastline mnogokrat premagujejo bolezni in škodljivce s preraščanjem, ter tako vzdržujejo ravnovesje v svojo korist in nasprotno, ko so v daljših obdobjih mirovanja nekoliko bolj podvržene neugodnim posledicam nekaterih negativnih dejavnikov.
Poleg številnih faktorjev, ki vplivajo na dobro rast rastline obstaja eden od teh ravno v povezavi z velikostjo posdodice.
Rastline (nasplošno vse, čeprav vsaka po svoji specifiki) se v lončkih obnašajo po nekakšnem vzorcu in ta je, da sprva težijo k kritični preraščenosti korenin celotne koreninske grude in šele nato v rasti nadzemnega dela. Kot že rečeno, to na pogled ni z enako gostoto korenin pri vseh vrstah rastlin, vendar pa z določeno variacijo to drži vedno, ... če se človek loti in opazuje dinamiko dogajanja spodaj/zgoraj. In tu bi se lahko skrival odgovor na tvoje vprašanje.
Ko poseješ seme v velik - večji lonček, mlada rastlinica teži k prej omenjeni težnji minimalne preraščenosti koreninske grude in se pri temu do neke mere lahko tudi "utrudi". Namreč v tem primeru se rast in razvoj dogaja neuravnovešeno v škodo zelenega dela, ki vodi do male izčrpanosti. Vse to je v kategoriji "lahko" in ni vedno obvezno, pa tudi v obsegu "težko opaziti", ko človek na prvi pogled ne zazna ničesar spornega.
Če izhajam iz tega dejstva, potem je za rastlino bolje "korakati" z manjšimi in številčnejšimi koraki, ko se tako izogneš prevelikemu kontrastu zgoraj/spodaj. Tako je razvoj bolj uravnovešen, dinamika dogajanja krepko bolj v korist rasti, kot pa mirovanja in s skupnim seštevkom imenovanim dobra vitalnost rastline.
Povedano na kratko. Seješ v male posodice ali pač v pladenjček, nato pa presajaš v večje.
Tvojim težavam je lahko botrovala slabša vitalnost v zgodnji fazi razvoja, kar se ponavadi rado preslika tudi v naslednja obdobja rasti.
V takšnih primerih z dodatno težo na usodo rastline delujejo še plodovi ali cvetje in je dobra rešitev takšne situacije tudi reguliranje obremenjenosti rastline preko poletja.
Mogoče bi lahko bilo tudi kaj takšnega??? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
wind
Pridružen/-a: 03.02. 2017, 18:07 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 05 Feb 2017 22:11 Naslov sporočila: |
|
|
super! hvala z odgovor. bom letos tako poskusila.
hvala! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
Še nečesa sem se spomnil, ko je sorodna debata tekla nakje drugje.
Zgoraj sem bil rahlo nenatančen in je prav da to dopolnim.
Težava s preveliko količino zemlje ob setvi se predvsem nanaša na redke občutljive vrste, kot so paprika in melancani, povečini druge vrste, vključno s paradižnikom in kumarami pa so dovolj aktivne, da se tega skoraj ne opazi. Oziroma, tudi če se ni usodno in se rastlina prav lepo razvije. (izvzemši nekatere detajle, ki v neprofesionalnih krogih ne igrajo vloge)
Pač, zgoraj je bil izpostavljen problem s papriko in navezoval sem se na to, pisal pa nasplošno. Nepazljivost.
Tako torej ni potrebno komplicirati pri vseh vrstah, le za najbolj občutljive. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 10:57 Naslov sporočila: |
|
|
juglans: pri preveliki količini zemlje se rado zgodi, da je ob "vestnem" zalivanju premokra, to pa slabo vpliva tudi na rast paradižnikovih sadik. Opažam, da je ravno to, ker je vlago v večji količini zemlje teže kontrolirati, pogost problem. Vrhnja plast se izsuši, spodaj je pa še vedno čmok, dokler rastlinica ni dovolj velika, da bi odvečno vodo lahko popila. Tudi drenaža pri tipu substrata, ki je nagnjen k zadrževanju vlage, ne pripomore dovolj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51 Prispevkov: 5227 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 11:44 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem se zdaj navadil, da teh majhnih sadik v lončkih/platojih ne zalivam, ampak samo pršim substrat. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
@muha, natanko tako je, kot si opisala zelo pogostokrat. Enostavno je potrebno imeti zaupanje ter potrpljenje in se ne sekirati, če se zaliva v tedenskih ali celo daljših intervalih. Kadar je potreba tudi po kapljah, .... če nekoliko pretiravam. @AndrejB
Med drugim je k zadevi dobro pristopati tudi čisto znanstveno, ko v določenem trenutku eno sadiko žrtvuješ in jo dejansko "razstaviš" na posamezne faktorje, ter tako opazuješ stanje. Pač seciraš in opazuješ same korenine po izgledu, ugotavljaš tip koreninskega sistema, debelino drobnih koreninic, poizkušaš opaziti koreninske laske, morebitne poškodbe in odzivanje nanje, jih prelomiš ter opazuješ notanjost (tisto kar pač vidiš s prostim očesom) in tako dalje po vseh delih rastline - steblo, peclji, brsti, listi, prilisti, dlačice, luskinice, skorja, kambij, votla ali pa polna sredina stebla .........
Tako počasi razumeš dogajanje in veš zakaj se gre. Gledaš kdaj kateri del rastline raste in kateri ne, kaj se dogaja če posamezne dele načrtno "motiš" (trganje listov, krajšanje stebla ali korenin ...)
Skratka, šele potem razumeš zakaj rastlina teži k prekoreninjenju in zatem rasti nadzemnega dela. Tudi ni nujno, da znaš to potem ubesediti, pač enostavno dojameš.
Ali pa slediš priporočila in si vesten, svoj čas ter energijo pa posvečaš v druge stvari. Recimo da nekdo igra violino, jaz pa nevem niti tega koliko strun ima.
Vse je OK. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 14:38 Naslov sporočila: |
|
|
juglans: dobra rešitev je tudi sajenje v prozorne piknik lončke. Pri teh lahko brez žrtev opazuješ razvoj korenin, ki je karseda poučen. Kot recimo tule:
Tudi vlago je laže kontrolirati, saj vidiš roso v spodnji polovici lončka. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tajana
Pridružen/-a: 30.05. 2014, 18:35 Prispevkov: 1379 Kraj: Črnomelj
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 15:17 Naslov sporočila: |
|
|
Ja meni so tudi najbolj vsec ti prozorni loncki. Zacela sem jih uporabljati pred dvemi leti. In lani prav za vse sadike. Prevsem mi je vsec, ker lahko opazujem razvoj korenin, po potrebi dodajam zemljo (ker so visji) in enostavno spremljam vlago. _________________ CARPE DIEM |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nikolaj
Pridružen/-a: 06.08. 2016, 17:28 Prispevkov: 42 Kraj: Vipavska
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 15:44 Naslov sporočila: |
|
|
muha je napisal/a: | juglans: pri preveliki količini zemlje se rado zgodi, da je ob "vestnem" zalivanju premokra, to pa slabo vpliva tudi na rast paradižnikovih sadik. Opažam, da je ravno to, ker je vlago v večji količini zemlje teže kontrolirati, pogost problem. Vrhnja plast se izsuši, spodaj je pa še vedno čmok, dokler rastlinica ni dovolj velika, da bi odvečno vodo lahko popila. Tudi drenaža pri tipu substrata, ki je nagnjen k zadrževanju vlage, ne pripomore dovolj. |
Uf, jaz imam pri tem še vedno velike težave, pa sem poskusil že vse mogoče: zalivanje od zgoraj, od spodaj, v kratkih intervalih, v dolgih,... in še vedno ne vem, kako zagotoviti rahlo navlaženost substrata po celotnem volumnu. In potem so tu problemi z gobicami, gnitjem, itd. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 16:03 Naslov sporočila: |
|
|
nikolaj: meni najbolje uspeva naslednji način:
1. korak: sejanje: zmerno navlaži in pokrij z nečim prozornim. Poskrbeti moraš za minimalno režico za zračenje (luknjica v folijo, ne povsem pritisnjen pokrov.
2. korak: pikirančki: priskrbi si velik nekoli višji podstavek (ali gajbico znotraj obloži z vodo-nepropustno folijo), potresi po dnu za 1 do 2 cm mivke, perlita ali kaj podobnega, naloži gor naluknjane lončke tako, da bodo kak milimeter segali v material in potem zalivaj od spodaj. Voda naj vedno sega le do dna lončkov, bodo že potegnili navzgor toliko vlage, kolikor je rabijo. In pa korenine se bodo potegnile ven iz lončkov v mivko in se ne bodo zavijale po dnu.
3. korak: proti plesni lahko že ob sejanju substrat potreseš z mletim cimetom, ki ga izmakneš v kuhinji.
Če kdaj predolgo pozabim zaliti in so rastline že uvele , takrat izjemoma zalijem preko lončkov, da substrat čimprej pride do vode.
Kupljeni kalilniki, ki platojev nimajo naluknjanih (Hofer) so zame živa groza. Če se mi že ljubi ukvarjati z njimi, jih naluknjam in potem centralno zalivam od spodaj, večino sem jih pa nezadovoljna vrgla med odpadke. Se matraš, poseješ ali napikiraš, potem se pa v enih posuši, v drugih pa splesni, grrr. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nikolaj
Pridružen/-a: 06.08. 2016, 17:28 Prispevkov: 42 Kraj: Vipavska
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 17:42 Naslov sporočila: |
|
|
@muha Tole z mivko se mi vsekakor zdi dobra ideja in bom sigurno poskusil. S cimetom sem se lani lani že poigraval, vendar nisem imel nekih vidnih rezultatov, verjetno zaradi kljub vsemu premokrega substrata. Bom letos naredil kombinacijo vsega in upal na najboljše . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 08 Feb 2017 21:14 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, hoferjevi platojčki so pravzaprav kalilniki. nobene luknje ni potrebno delat. pokrov prepreči izsušitev, ima funkcijo poliv. vrečke. ko zrasteta prva listka rastlinico presadiš. sicer kako smo navajeni nama je najboljše. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 02.06. 2013, 12:09 Prispevkov: 2523 Kraj: Kraško/Notranjska - 600 nmv
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
wind
Pridružen/-a: 03.02. 2017, 18:07 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 12 Feb 2017 12:04 Naslov sporočila: |
|
|
piknik lončke sem imela v mislih, samo sponiti se nisem mogla imena zato sem vse skupaj opisala - po trenutni inspiraciji. meni je leto že par stvari splesnelo v lončkh ki sem jih dala poskusno kliti, nekaj je pokukalo ven, nekaj pa prav podivjano raste.
lansko leto sem uporabial en bio kompost, ki se je pred mojimi očmi spreminjal v prah, zato sem si omislila substrat, ki pa vleče ogromno vlage in pol vse plesni.
pa me sedaj zanima ali je varno tistih nekaj rastlinc presadit iz plesnive zemlje v novo in posut s cimetom ali raje ne?
seme čebule sem dala kliti na cm debelo podlago substrata. kali lepo, zemljo vlažim z pršilnikom po nasvetu zgoraj, plesni ni. kdaj bi bilo pametno presaditi kalčke in v kak kozarček?
lansko leto sem paradižnik sadila kar v lonec za rože k avokadu. maja sem sadike presadila direktno na vrt, nisem imela nobenih problemov. letos bi poskusila isto. pa še manj dela je ;)
papriko bom dala kaliti in nato presadila kozarčke. sta lahko dve papriki skupaj? isto spršujem z cvetačo?
pognali so mi tudi kalčki iz semena krompirja - itak vse plesni. ima tu kdo kakšen nasvet glede vzgoje le tega?
hvala |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|