Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

muha · Objavljeno: 18 Jul 2013 13:35 Naslov sporočila:

javrgar, jaz sem si za hud breg omislila TOLE, da tista voda, s katero se namatram, potem tudi res pride h koreninam drevesa.

AndrejK · Objavljeno: 18 Jul 2013 15:37 Naslov sporočila:

Asimin pozdravljen in dobrodošel na forumu Smile

Zares lepa zbirka asimin. Koliko časa pa jih že imaš, že rodijo? Kakšne so izkušnje s posameznimi vrstami (rast, rodnost, potrebna oskrba)?

Lp, Andrej

javrgar · Pridružen/-a: 26.06. 2013, 20:40 Prispevkov: 242 Kraj: Slo

muha, hvala za idejo.
Tukaj sta dve moji kupljeni asimini; ena je bila nekaj manj kot 30€, druga pa nekaj več.
Posajeni spomladi 2010; ena uspeva, druga pa je še mesec nazaj kazala neke zelene poganjke, sedaj pa je zgleda propadla.
Zaključek: cepljenih ne kupim nikoli več oz. takrat, ko jim bo cena padla na največ 8€ .

_________________
___

papasmrk · Objavljeno: 19 Jul 2013 08:21 Naslov sporočila:

@jargvar

morda je suša pokončala asimino, morda voluhar (dvomim da bi šel delat rove na ta gričevnat teren)

lp

javrgar · Pridružen/-a: 26.06. 2013, 20:40 Prispevkov: 242 Kraj: Slo

papasmrk, jo bom pozimi izkopal da vidim kaj je s koreninami. Obe sta bili sajeni v mrežo proti voluharjem. Zalival nisem nikoli nobene (mogoče samo poleti 2010, torej prvo leto), pa je lani bila dosti hujša suša kot letos, ko je bilo dežja preveč. Je pa okoli propadle asimine razpoka točno tam, kjer je sadilna jama. Mogoče je šlo za kakšno napako pri sajenju in se zemlja, uporabljena pri sajenju in tista v jami nekako nista sprijeli in je cela rastlina mogoče ostala nekako na suhem, kot da bi jo posadil v lonec. Bomo videli pozimi, do takrat pa jo bom po malem zalival; mogoče pa bo le pognala še enkrat.
_________________
___

AndrejK · Objavljeno: 19 Jul 2013 15:53 Naslov sporočila:

Glede na moja opažanje, je sedaj potrebno zalivati vsa manjša drevesa, ki kažejo znake suše. Asimine pa še posebno. Sam tako zalivam obilno 1-2x tedensko.

K temu pa me je vspodbudilo to, da se mi je ena asimina v nekaj dneh popolnoma posušila, dve pa sta kazali podobne simptome: listi postanejo zelenkasto rumeni, drevo jih več ne drži lepo poravnana ampak so "skuštrani" (določeni listi so obrnjeni s spodnjo ploskvijo navzgor, vsi bolj visijo ob vejicah/deblu). Posušena je take zneke kazala pb. 2 tedna, ker jih pač nisem jemal resno, se je zatem nanadoma posušila v dveh dneh (sedaj so listi popolnoma rjavi, deblo izsušeno).

Lp, Andrej

vinkoz · Objavljeno: 20 Jul 2013 16:10 Naslov sporočila: Asi.

In tako izgledajo malo "PODHLAJENI " lanski plodovi Asimine na mojem maxi krožniku. Kakšna zgodba jim sledi. Question

Za sladoled.
lp. Vinkoz.

asimin · Objavljeno: 23 Jul 2013 09:53 Naslov sporočila:

Za reševanje problema zalivanja obstaja več rešitev:

1. Pravilna sadilna jama, ki naj bo čim večja in čim globja, tako imajo korenine bolj rahlo prst za rast.
2. Ko koplješ jamo daj zgornjo plast zemlje (živico), ki je nekoliko temnejša, na en kup. Spodnjo (mrtvico) pa na drugi kup. Ob sajenju zemlji zamenjaš. Živica, kjer so mikroorganizmi, pride na dno jame. Mikroorganizmi tam lahko predelajo v jamo dodani gnoj. Korenine iščejo, kjer jim je bolje. Če imajo spodaj boljše pogoje, še bodo hitreje zrasle v globino, kjer je VEČ VODE!!!
3. Rastlin nikoli ne sadi pregloboko. Koreninski vrat, to je tam, kjer se začnejo prve korenine, mora biti v isti ravno kot površina zemlje. Korenine znajo dihati pod zemljo. Steblo pa se duši ali pa celo zaduši rastlino.
4. Okrog rastline naredi sadilni kolobar. To je nekakšen rob, ki je kot lijak, ki bo zadržal vodo ob dežju, še posebej pa ob zalivanju. To je še posebej pomembno na klancu, kjer je sicer težko zalivati. Sadilni kolobar omogoča tudi, da lahko zliješ večje količine vode, ki bo počasi odtekla v tla.
5. Kot praviš javrgar, zelo pomaga tudi zastirka. To je lahko različen material: trava, slama, lubje, sekanci, listje. Pomen zastirke je, da prepreči izhlapevanje vode direktno iz tal. Prepreči pregrevanje tal in tako pomaga mikroorganizmom, da preživijo. Hkrati pa bodo predelali to organsko maso in jo spremenilo v hrano rastlinam. Isto delajo v Ameriki, kjer zastirajo tla v nasadih za pridelavo plodov. Na tak način želijo tam preprečiti rast plevelov brez uporabe herbicidov. Za zatiranje plevelov pri novi gredi lahko na površino zemlje daš tudi karton, ki prepreči vznik enoletnih plevelov. Karton pa hkrati omogoča, da voda teče skozi. In čez eno leto kartona ni več. Res pa je, da zastirka privablja miši in voluharje. A menim, da jim korenine asimin niso najbolj okusne. Ali se motim?!? Ali so komu že pojedle korenine? Sam sem opazil le, da so miške glodale zrele plodove, ki so ležali na tleh.

Za lažjo hojo po strmini pomagajo tudi nogometne kopačke. Sam nisem probal. Vem pa, da jih nekateri uporabljajo za košenje vinogradov z vrtnimi kosilnicami. Tako se izogneš, da po klancu navzdol noga ne odleti pod nož. Pri zalivanju pa, da voda ne gre sama po klancu.

Glede rasti in okusov plodov med posameznimi sortami za enkrat še ne morem reči neke realne primerjave, ker so sadike različnih dobaviteljev in kvalitet in jih ni možno primerjati. Ko bom razmnožil rastline in po več rastlin iste sorte posadil na isti način, bom lahko rekel, katera se bolje obnaša.
Wink

_________________
Lp, Marko

javrgar · Pridružen/-a: 26.06. 2013, 20:40 Prispevkov: 242 Kraj: Slo

Ostalih točk se nekako držim, hvala pa za idejo o kopačkah.
Na mestu posušene slive/češplje sem posadil asimino, ki je že lani pognala iz koščice in je rastla v loncu. Najslabši možen čas za sajenje drevja, a tako je pač naneslo. Okoli sem natlačil sveže pokošene trave in sedaj vsak drugi dan vsaj 2 kangli vode, vsaj do prvega resnega dežja.

preventivno podrto posušeno drevo, da ne bi komu padlo na avto ali na glavo; v ozadju so listi paulownije, spredaj pa leguster:

divjak asimine na isto mesto:

_________________
___

asimin · Objavljeno: 23 Jul 2013 16:11 Naslov sporočila:

Andrej,

tudi tebi čestitke za lepo zbirko!

Kje pa si jih nabavil?

Sorte, ki jih imam v zbirki so različnih starosti in so v glavnem še v loncih. Večinoma so nabavljene zadnjih par let. Tako, da težko rečem kakšno realno primerjavo o rasti. Namen imam narediti nasad, kjer se bo dalo primerjati več sort.

Javrgar, tudi meni je že kakšna rastlina propadla. Je pa tukaj velikokrat glavni vzrok slaba sadika oz. slabe korenine, ki so osnova za dobro rast.

Cena sadik je res visoka, a je tudi potrebno priznati, da je tudi razmnoževanje dolgotrajno in bolj kompleksno kot pri drugem sadnem drevju. Traja več let v kontroliranih pogojih. Bo pa verjetno tudi cena sadik upadla.

Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so uživali v ameriških sortah, ki imajo večje plodove, manj koščic in izjemno dober okus plodov. Tukaj je še veliko, kar moramo preizkusiti. Iz za tako sadiko se splača reskirati nekaj več, saj te vsako leto bolj obdaruje.

Pri meni doma je zalo dober po okusu tudi sejanec. Je pa pri sejancih loterija, kaj bo zraslo iz semena in kdaj bo prvi cvet in plod.

Vinkoz to pa je poslastica! Kako pa narediš sladoled? Imam nekaj receptov a sam še nisem preizkušal.
Smile

_________________
Lp, Marko

Igy · Objavljeno: 23 Jul 2013 23:36 Naslov sporočila:

javrgar mislim, da ti je eno asimino skurila suša
Vendar verjetno se jo še da rešiti z obilnim zalivanjem.
Res je suša huda in vse sadike posajene lani ali letos je potrebno spremljati dnevno in ob znakih značilnih za sušo (odmetavanje starejših listov in ovenlost ..) zvečer zalivati.
_________________
LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

AndrejK · Objavljeno: 25 Jul 2013 16:13 Naslov sporočila:

juglans · Objavljeno: 26 Jul 2013 14:30 Naslov sporočila:

AndrejK · Objavljeno: 27 Jul 2013 10:42 Naslov sporočila:

juglans, hvala za nasvete, jih bom upošteval, kolikor bom le uspel Smile

Katero gnojilo z vsebnostjo K mi proporočaš?

Na podobem način kot ti, sem že naredil senco za sadike, ki jih imam samo po eno in sem jih težko dobil (slika na koncu 1. strani te niti). Jeseni imam namen posaditi še pb. 60 asimin, zato sedaj poskušam ugotoviti, kaj so še znosni pogoji za rast. Za vsako od 60 sadik namreč ne bom delal konstrukcije in senco. Če se bo izkazalo, da brez sence res ne gre, bom verjetno prekril in senčil kar celotno parcelo (če finančni šok ne bo prehud)

Sedaj opazujem alternativne načine senčenja:
- nekaj rastlin je obrasel slak, na debelo in po vsej višini. Asimina še vedno raste, drugo leto pa bom verjetno videl, če so kakšne negativne posledice. Ko sem eno leto pustil slak na marelici, drugo leto na vseh vejah, ki so bile senčene s slakom ni bilo cvetov Confused

Nekje sem prebral, da je slak plevel z globokimi koreninami, morda je tudi to lahko potencialna težava. In še zadnje kar mi pade na pamet, zelo rad ga ima voluhar, tako da ...
- okrog dveh asimin je pognal paradižnik (posledica gnojenja z domačim kompostom). Tudi ta senca je kar spodobna, asimine rastejo.
- povsem ob potoku sem pustil ločje, ki je zraslo 2m visoko, veter ga je nagnil, tako da sta 2 asimini sporaj povsem prekriti, samo vrh gleda iz goščave. Vse skupaj je povezal še slak. Tam sem tudi nehal kositi, enostavni ni več prehodno za vrtno kosilnico.

Ena možnost senčenja je tudi s pomočjo sončnic: okrog asimine se posadi sončnice v krogu, to bom testiral naslednje leto.

Na večih mestih sem prebral, da je temperaturni šok možno blažiti s škropljenjem/zalivanjem v času največje pripeke. Samo nikjer nisem našel točnih navodil: kako zalivati, koliko časa. Imam vrteče škropilce, ki obrat naredi v pb. 30sek. Je to primeren način, koliko časa je potrebno tako hladiti?

Lp, Andrej

juglans · Objavljeno: 27 Jul 2013 15:23 Naslov sporočila:

AndrejK super. Verjetno je tvoj namen tudi malce ekonimske narave, zato ti resnično in iskreno privoščim uspeh.

Če smem na začetku še stavek okoli uspešnosti. Kakšen namen in pričakovan cilj imaš v mislih veš le ti sam, toda ne glede na vse morebitne nianse in opcije načrtovanega, ki bi si jih človek teoretično lahko zamislil je v kompletu želja vedno tudi konkretno oprijemljiv, oziroma materialen aspekt uspešnosti. To bi lahko krajše zapisal kot finančna korist ali pa zaslužek a nisem želel, namreč smo v časih in razmerah (na (tragično in pogubno) žalost), ko smo bolj papeški od papeža in vse materialistično avtomatično postane predsodek za slabo, skvarjeno, prevarantsko ..., če nekoliko posplošeno predstavim svoje opažanje našega okolja. Dejansko se mi zdi, da se kot družba in ekonomija na nek način "samokastriramo". Materializem je naravni del življenja in obstoja na zemlji. Tragično. Kakorkoli že, trdno in zelo konkretno opredeli tudi ta aspekt tvoje aktivnosti okoli asimin in ti naj predstavlja zelo jasno in oprijemljivo vodilo na poti. Seveda to ne pomeni načelo "preko trupel" , pač pa "Jaz Sem" in brez slabe vesti z "polnimi žepi" s čimer ustvarjam nove ideje in ne zgolj životarim. Se oproščam če te morim ali kakorkoli podcenjujem in če te, prosim da ta odstavček spregledaš. Iz mene so malce pobegnila opažanja, izkušnje, razmišljanja ... se oproščam.

Torej kakšno gnojilo?
V resnici ti težko objektivno odgovorim, namreč rastline so del narave, le ta pa ni forma, temveč kreativna in večno spreminjajoča se energija. Zakaj tako? Po profesiji sem vrtnar in dvajset let sem imel svojo vrtnarijo. Do pred kratkim. Gnojila so mi predstavljala nekakšno samoumevno sredstvo s katerimi sem se približeval trenutnim ciljem, željam, potrebam. Z njimi sem rastline dejansko manipuliral, forsiral, blago zastrupljal, držal v "nizkem štartu" kot t.i. kondicijsko formo same rastline, modificiral ... skratka vse to kar je od mene resnično zahteval trg, potrošnik ... kakorkoli že to ubesedimo. Predvsem veliko občutka (zelo neoprijemljiva reč, priznam), opazovanja z vsemi čutili (naprimer tudi po vonju se mnogokrat da oceniti v kakšnem stanju je rastlina, če jo dovolj poznaš), predvsem pa kilometrina v času in apoenih (št. primerkov), ki gredo preko rok. Veliko sem vedel, a na koncu prišel do spoznanja, da nisem nič več, kot in zgolj samo vajenec, ki nenehno teka za rastlinami ter jih nevidno povprašuje: "kaj pa sedaj?" , "česa še poterbuješ?" ... Znanje, vedenje ... haha.
Skratka, da ne dolgovezim preveč, ne poznam kakšna gnojila obstajajo na maloprodajnem trgu, zato ti o konkretnih izdelkih in formulacijah ne morem svetovati, sam osebno pa ne kompliciram. Vzamem kar je v bližini rok in v konkretnem primeru bi ti lahko svetoval le neko vodotopno gnojilo, magari za cvetoče balkonske rastline, razmerje N:K:P pa naj bo bolj v korist kalija. Pika. Vsekakor pa po mojem mnenju ne gre pretiravati z gnojenjem. Napr., če začneš z dodajanjem gnojila že sedaj, bi ga sam osebno impliciral kakšne tri do štirikrat, ne več, vsaj ne bistveno več. Koncentracija 1g gnojila/1l vode je povsem uredu. Vse je odvisno kako hitro bodo odreagirale rastline, vendar vedi da dodajaš še dušik, katerega upliv na rastlinah (bujna rast) pa si v jesenskem ciklu rasti ne želiš pretirano.
Ker omenjaš potoček v bližini bodi odgovoren tudi do podtalnice.
Osebno gnojim (ko gnojim in to je sedaj zelo redko, oziroma pomagam na tak, umeten način zgolj lesnatim rastlinam prvo rastno sezono, kasneje ne več) tako, da parkrat zalijem zgolj z vodo. Rastlina v kakšnem tednu (torej ne ravno čez noč) na koreninah na novo aktivira sveže, mlade koreninske laske, preko katerih v resnici sprejema vodo s hranili, šele nato pa v vodo dodam gnojilo in zalijem le enkrat. Nato naredim presledek, torej ne zalivam nič (število dni je odvisno od potreb po vodi, rastline, situacije). V tem času rastlina posrka kar največ hranil, ki so na voljo, ter tako ni viškov katere spiraš v podtalje. Nato ponovim cikel, ali pa nekaj časa dodajam zgolj vodo in opazujem kako odgovarja rastlina. Simpl.

Senca.
Pri asimini je to očitno kar problematika. Lansko leto sem svojo, kot cicibana na stalnem mestu senčil, letos pa več ne. Je tudi skoraj ne zalivam več, letošnje leto danes in včeraj prvič, morda planiram še eno zalivanje avgusta, vse odvisno od znakov, precej pa podobno tvoji strategiji, ki pravi: "pa da vidimo". Zaenkrat je še zelo lepo zelena, nobenih znakov dehidriranosti, zažganosti.
Senčenje cele površine. Tu bi opozoril le na nevarnost toče in odvajanje ledu iz senčilne ponjave, da ti celotna zadeva ne pade in potlači vsega nasada. Če si sam kaj spreten, ročen ali pa kdo od domačih, bi se dalo takšno površinico hitro zasenčiti pa tudi poceni, odvisno od okoliščin pri tebi (domač les ...) mreža pa pri Dornigu, 40%-na po moje povsem uredu.
(40% senčenje; obstaja še mislim da 70% a ni potrebe)
Alternativa kot različne rastline (bi jih najraje poimenoval pleveli) mislim, da ni najboljša. Asimine težko štartajo (smotane korenine, neprilagojenost na naša poletja, siceršnji šok zaradi presajanja) potem pa naj ima poleg sebe še agresivne in povsem aklimatizirane rastline, ki bi ji naj pomagale. No go. Asimina dejansko ostaja suha in lačna v tako močni konkurenci. Ti povem iz lastnih izkušenj, če skupaj posadiš močno rastljivo rastlino in šibkejšo bo slednja počasi hirala ali v najboljšem primeru životarila. Če to preneseva na tvojo letošnjo izkušnjo, ko nekatere zelo slabo priraščajo oziroma se še borijo za obstanek, potem se bojim da bi takšen alternativen način senčenja s seboj prinesel tudi veliko verjetnost tvojega nezadovoljstva. Hipotetično bi morda bilo izvedljivo, recimo omenjaš sončnice. Ko bi le te dovolj zrastle (parameter je dovolj sence in ne trimeterske sončarice) bi jim odstranil vrh oziroma onemogočal vsako novo rast listov. Saj verjetno poznaš sosledje: listi-voda-hranila-novi listi- še več vode- in še in še več hranil itd itd. Ne vem morda pa bi funkcioniralo?
Iz izkušenj moram izpostaviti sicer vsem dobro znano dejstvo, da rastlina sončno svetlobo prko asimilacije pretvori v njej primarno potrebna hranila za rast in razvoj (to je zelo poljubno tolmačenje, bolj strokovno morda kdo od forumašev) V primeru, če bo senčenje ti. alternativno boš težko kontroliral osenčenost, nekje bo močnejša, drugje šibkejša, rezultat pa bo neenaka rast, razvoj, utrjenost, moč rastlin, kar je zopet lahko težava.

Rošenje. Zadeve v takšni situaciji ne poznam, lahko pa povem iz vrtnarskega okolja, kjer poteka vzgoja v lončkih z šoto. Ne najbolje, problem nastopi, seveda pri hranilih, katere izpiraš, večja težava pa je kombinacija poletne vročine z veliko vode in posledično pomanjkanjem zraka pri koreninah in kislim okoljem šotnega substrata. Zadeva zakisa v parih dneh, kar zelo očitno zavohaš, nadaljuje se z gnitjem korenin, kar sicer razmeroma lahko zaustaviš (prenehaš z preobilnim zalivanjem, dotok svežega zraka v dovoljšnih količinah) toda problem, ki ostane in je težko rešljiv pa so šokirane in izčrpane-oslabljene rastline z poškodovanimi koreninami, bi rekel kot nekakšni invalidni pohabljenci. V takšnem primeru rastlina potrebuje čas, ekstra nego, kar je že samo po sebi problem saj se, v tem primeru prekratka rastna sezona konča z pričetkom jeseni in zime. Problem, če je prej ne odnese vročina.
Morda bi ti svetoval, če le za silo "šprehaš kaj tujega", da se malce pozanimaš kako kaj asimine tolerirajo povišano vlago v tleh, oziroma visoko podtalnico. Praviš, da je v bližini potoček, pa loček, da ne bo potem, ko boš že vse nabavil in zrihtal problem zaradi neke tretje zadeve.
Pa kljub vsemu ne vem kako bo rošenje funkcioniralo, mokri listi, okoli pa 35°C ali pa več? Ne vem, morda kakšen ameriški forum?

Zaključek: Vsekakor bo verjetno potrebno improvizirati, vendar se predhodno še dodatno informiraj pri kakšni profi-asiminarjih glede posameznih podrobnosti, ki sem jih izpostavil (predvsem podtalnica-če je prisotna v tvojem primeru in morebiti rošenje) Namreč, kot omenjaš 60 novih sadk v jeseni krat xy eur je 60xy velik kupček, plus še ostalo, kar pa skupaj ni ravno tedenska žepnina. Težava (velika) nastopi ob neuspehu in se je ne zavedamo, ime pa ji je Psiha.

Bi pa si v prihodnjosti želel videti v živo takšen nasad.

Lp.

se oproščam, ker sem nesramno dolg, če bo negodovanje bom dodatno krajšal zapis

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli