|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mil
Pridružen/-a: 26.04. 2015, 12:04 Prispevkov: 1433 Kraj: Zagorje- pri Pivki, južno od Postojne
|
Objavljeno: 20 Apr 2018 07:39 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav
Spremljam zapise, se veselim vsakega novega in sem ti hvaležna za ves trud, da to zbereš in zapišeš.
hvala
Lepo bodimo, Mil |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 27 Apr 2018 07:07 Naslov sporočila: |
|
|
Mil, hvala, prav v veselje mi je.
Virgil, živel je v letih od 70 do 19 pr. n. št., v svoji Georgiki ni kot druga dela tistega časa le popisoval pojavov in narave, ampak je posvečal veliko pozornost tudi načinu življenja. Duhovna vsebina je bila zanj samoumevna, priporočal je življenje v sozvočju z naravo, po njenih zakonih, kajti le tako je moč doseči notranji mir.
In svoje dognanje pojasni z dvema risbama. Prva v temi o čebelah prikazuje bogat vrt in poje hvalnico o dvakrat cvetoči vrtnici. Hvalnica že, a dvakrat cvetoča vrtnica takrat ni bila v skladu z naravo, poznali so enkrat cvetoče. Njeni razkošni cvetovi so bili torej v nasprotju s tistim, kar je videl, ko je potoval po azijskih mestih in opazoval kmetovanje. Ubogih rimskih tal niso nikoli uničevali s polji ali celo vinogradi! Le vztrajanje in ravnanje po zakonitostih narave je rodilo mak, zelenjavni vrt in lilije. Naj človeka ne zavede ena izjema, vrtnice cvetijo pomladi, kutine pa jeseni!
Virgil v Eneidi nadaljuje temo Iliade in Odiseje. Trojanski ubežnik Eneid išče in najde novo domovino. Njegova mati je Venera in le kako bi Virgil mogel brez omembe vrtnice? Z njo si pomaga, ko opisuje plodno Venerino golo telo; rožnat vrat, rožnate ustnice ... Iste besede za opis božanstva in človeka, z njimi poudari popolnost narave, kajti bogovi in ljudje so si po izgledu podobni.
In vrtnica odvrže spone velikih praznovanj in čaščenj bogov in vstopi v domove. Plemeniti poroke, zaljša praznike vina. Horacij, 65 – 8 pr. n. št., po mojem neveščem prevodu, takole opiše praznovanje mladosti:
»Prinesite vino, mazila, dišave,
cvetove pravljične vrtnice,
ko nam Mojre namenjajo
obdobje obilja in mladosti.»
Mojre so tri starke, Zevsove hčere, ki ob rojstvu otroka zapečatijo njegovo usodo. Kloto nasnuje nit življenja, Lahezis jo prede, Atropa pa prereže tam, kjer je čas za smrt. V slovanski mitologiji poznamo sojenice ali rojenice, ki imajo enako vlogo, zapečatijo usodo.
Ob drugem praznovanju gostitelj opravi daritveni obred s kadilom in zaklanim teletom, nato pa praznuje skupaj z gosti. Glave si okrasijo z girlandami vrtnic, listi zelene in lilijami. Kakor vino je tudi to troje veljalo za afrodiziak, vse troje pa nakazuje skupno lastnost – plodnost. Vrtnica in lilija sta v Persefinino zadoščenje, zelena pa simbolizira mračno podzemlje.
Pa še ena priložnostna, spet moj siromašen prevod:
Čemu ne piti in skrbi pozabiti,
ko se v jelk in bananovcev senci
potapljamo v razkošen vonj
rožnih kit na sivečih kodrih.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Poezija
Pridružen/-a: 03.06. 2013, 17:05 Prispevkov: 1229 Kraj: Koper, okolica
|
Objavljeno: 27 Apr 2018 09:31 Naslov sporočila: |
|
|
Melona je napisal/a: |
Duhovna vsebina je bila zanj samoumevna, priporočal je življenje v sozvočju z naravo, po njenih zakonih, kajti le tako je moč doseči notranji mir.
|
Iz pradavnine in velja enako danes. Vedno se bomo vračali na to. Prej ko nekdo to spozna, bo prej srečen.
Kdor išče v Indiji, naj gre iz stanovanja med cvetlice, ostale rastline in v gozd in bo spoznal to kar je iskal.... _________________ Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 05:22 Naslov sporočila: |
|
|
Uboge vrtnice, včasih bi bilo bolje, da bi jih kdo prezrl! Pa jih ni niti eden najbolj krvavih tiranov v zgodovini človeštva, Neron. Kot zadnji rimski cesar julijsko – klavdijske dinastije je vladal med letoma 54 in 68.
Neronov oče naj bi umrl naravne smrti. Zatem se je Neronova mati Agrippina znova poročila in pripisujejo ji, da je svojega drugega moža umorila. Še tretjič se je poročila s cesarjem Klavdijem, ki je že imel sina Britannicusa. Izigrala ga je, da je Nerona priznal za svojega naslednika. V zahvalo ga je zastrupila z gobami in tako leta 54 utrla pot Neronu, da je zavladal cesarstvu z najbolj izprijeno močjo.
Rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik Svetonij je šestnajstletnika opisal kot človeka povprečne višine, poudarjenega trebuha in napete kože. Nikoli ni iste obleke nosil dvakrat, nobenega potovanja ni opravil z manj kot sto kočijami. Komaj pol leta je vladal, ko je svojega polbrata po maminem zgledu zastrupil z gobami. No, kmalu je bila njegovega maščevanja deležna sama. Da bi ga imela v oblasti, je z njim zagrešila incest. Naveličan njenega vmešavanja jo je leta 59 zabodel.
Naslednja je bila na vrsti njegova žena Oktavija. Lažno jo je obtožil prešuštva in jo izgnal iz Rima, njegovi služabniki pa so jo mučili do smrti. Svoji priležnici Poppaeiji je Oktavijino glavo prinesel kot trofejo. Poppaea je postala njegova druga žena. Ne za dolgo. Ko je noseča potožila, da se je pozno vrnil z dirk, jo je zbrcal do smrti.
Tretjič se je poročil z Messalino. Bila je že poročena, vendar je njenega moža prisilil, da je storil samomor. Svojo slo po krvi je tešil tudi tako, da se je maskiran odpravljal med poulične pijance, jih moril in metal v kanalizacijo. Ni čudno, da ga ljudstvo ni maralo.
Še zadnjič je svojo moč udejanil z zlato palačo. Nekatere teorije navajajo, da je sam naročil požgati Rim, ker jo je želel postaviti. Palačo je stražil njegov več kot šestintrideset metrov visok kip iz brona. V njej je bil amfiteater in obsegala je cel kompleks kopališč. Višek vsega je bila vrtljiva jedilnica, kjer je prirejal zloglasne večerje.
Mize so se šibile pod najbolj neobičajnimi jedmi; pavi, labodi, nadevanimi svinjskimi spolovili in pečenimi polhi. Da so lahko nadaljevali te kulinarične orgije, so morali od preobilja občasno sprazniti svoje želodce v za to namenjene posode. Med zabavami je pogosto oblečen v živalske kože posiljeval tako moške kot ženske, njegovi oboževalci pa so mu ploskali. Goste je zaklepal, včasih si je to privoščil tudi v gledališčih, in jim igral in recitiral.
Edina tolažba za ljudstvo je bila, da obdobje orgij v zlati palači ni trajalo dolgo. Zgradil jo je leta 68, v istem letu se je ljudstvo zaradi previsokih davkov in nesramnega cesarjevega razsipništva uprlo. Senat ga je razglasil za državnega sovražnika in prisiljen je bil storiti samomor. Prerezal si je grlo.
Kako so s to grozoto povezane vrtnice? Neron je na zabavah in orgijah zahteval, da se na goste s stropa vsipljejo celi oblaki vrtnic. Tako je pretiraval, da so se nekateri gostje zadušili, ker se niso mogli izviti izpod rožnih kupov. In hotel jih je tudi pozimi. Iz Svetonijevih zapisov so izračunali, da je samo za vrtnice za posamezno zabavo potrošil približno 35.000 €. Poleg tega je bilo tedaj posebej cenjeno rožno vino. Tudi sicer so v kozarce dodajali venčne liste rožnega cvetja.
Vrtnica je postala simbol pregrehe. Kristjani so v njej videli poganstvo, orgije in razvrat. Filozof in teolog Tertulijan je obsežno pisal proti vrtnici. In leta 202 je Klemen Aleksandrijski, sprva poganski filozof, po spreobrnitvi pa krščanski teolog, kristjanom prepovedal, da bi se krasili z vrtnicami.
Vendar se zdi, da se zgodnji Kristjani niso dosti menili za prepoved rabe vrtnic. Še naprej so jih gojili in ob verskih praznovanjih celo krasili z njimi cerkve. Cerkvena oblast je počasi spoznala, da je nekatere poganske simbole bolje sprejeti in izkoristiti v procesu pokristjanjevanja, kot pa jih trmasto prepovedovati. V katoliških litanijah Devico Marijo imenujejo Rosa mystica, Marija skrivnostna roža, in jo v mnogih hvalnicah opevajo kot rožo brez trnja.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 06:34 Naslov sporočila: |
|
|
Melona , prijetno in poučno branje pa še pero ti lepo teče. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 08:09 Naslov sporočila: |
|
|
O, hvala, Muha! Samo strmim, čemu vse so služile vrtnice! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 12:38 Naslov sporočila: |
|
|
Res je pravi užitek prebirati tole. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
NOVALIS
Pridružen/-a: 18.06. 2013, 21:39 Prispevkov: 357 Kraj: Naklo
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 13:48 Naslov sporočila: |
|
|
Res poučno in zanimivo branje, hvala... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mil
Pridružen/-a: 26.04. 2015, 12:04 Prispevkov: 1433 Kraj: Zagorje- pri Pivki, južno od Postojne
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 16:03 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav
Hvala ti, ker za nas zbiraš te mite in legende. Veliko informacij se je že zgubilo, sedaj pa imajo spet svojo moč...
lepo bodimo, Mil |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 03 Maj 2018 16:05 Naslov sporočila: |
|
|
Punce, sem zelo vesela, da prebirate te zapise!
Če pomislim, kaj vse so dale vrtnice že skozi, ni čudno, da včasih plesnijo in imajo črno pegavost . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 09 Maj 2018 18:25 Naslov sporočila: |
|
|
Vrtnica je Rimljane spremljala skozi vse življenje. Od rojstva, preko rojstnodnevnih praznovanj, do pogrebnega obreda. Uporabljali so jo pri pripravi pijač, jedi, v dišavah, čarobnih napojih in zdravilih, tudi v ljubezni. Na porokah je bil vhod v hišo okrašen z vencem ali girlando, enako so bogovi dobili na hišnem oltarju. Rožni venci so krasili glave gostov in služinčadi, pa tudi mize, posodo in jedi. Z vrtnicami, cipresami, borovimi vejami in majaronom so krasili grobove. Iz vrtnic so izdelovali kozmetiko, čistilna sredstva, mazila in okrasje tako za preprosto sprostitev kot za orgije. Petronij v Satirikonu pove, da je bila vrtnica cvet bordelov, o čemer pričajo tudi freske.
Kaj pa pravite na tale recept za rožno vino? To vino je bilo v Dioklecijanovem času eno najcenejših, stalo je en sekstarius in dvajset denarjev.
Na nit nanizajte rožne venčne liste, ki ste jim odstranili bele dele. Izberite le najlepše in pazite, da na njih ni kapljic rose. Čimveč jih potopite v vino, pokrijte in pustite sedem dni. Nato venčne liste zavrzite in potopite nove. Spet jih pokrijte in pustite sedem dni. Postopek ponovite še tretjič. Vino precedite in mu pred pitjem dodajte med.
Za dražja vina je človek tedaj lahko odštel tudi trideset sekstarijev. Žal ne vemo, o kakšnih merah je govora.
Vemo pa, da so znali pripraviti tudi lažno, ponarejeno rožno vino. Pehar listov zelene limone so za štirideset dni namočili v nefermentiran mošt. Nato so tekočino precedili in pred pitjem spet dodali med.
Neron se je najbrž nacejal z najdražjim originalom.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 16 Maj 2018 05:41 Naslov sporočila: |
|
|
Latinščina je postala uradni jezik Kristjanov šele leta 325, ko je zamenjala grščino. Krščanstvo se je razvijalo vzporedno s pogansko kulturo, ki so se je držali predvsem po vaseh in v plemiških družinah. Poganstvo so podpirali tudi nekateri cesarji.
Vemo, da Rimljani niso imeli svoje lastne mitologije, ampak so jo razvili na grških temeljih. K razvoju so izdatno pripomogli literati, med njimi veliki Ovid. Živel je od 43 pr. n. št. do leta 17.
Se spomnite grške Kloris? Postala je rimska Flora, boginja pomladi, žita, vrtov in cvetja. V njeno čast so prirejali festivale, na katerih so gole prostitutke ljudstvu ponujale ljubezen. Ovidov verzificiran rimski koledar Fasti opeva mitološke zgodbe in verske obrede. O izvoru Flore piše takole, moj prevod:
Sem Flora, ki sem bila Kloris.
Latinski jezik me ne izgovarja prav.
Bila sem Kloris, nimfa na poljanah sreče,
kjer je človeštvo nekoč davno srečno živelo.
Razbohotila se je tudi romantična, ljubezenska, erotična literatura. Javno mnenje je branje le te povezovalo s pomanjkanjem kulture in dvomilo v ugled avtorjev. Preživeli rokopisi pa vendarle pričajo, da je bila zvrst zelo priljubljena po vsem cesarstvu. Ta zabavna dela, polna zarot, so zdravniki celo priporočali v branje moškim, ki so iskali zdravilo za spolno moč. Branje je postalo pravo potovanje. Prizorišča avantur so bila vedno mediteranska; Grčija, Italija, Sicilija, Egipt, Libija ...
Poglejmo zgodbo Lucija Apuleja o Lukiosu. Roman Zlati osel je nastal po letu 161. Pred njim sta temo opisala že Lukian in avtor Metamorfoz.
Lukios je čeden mladenič, ki se je želel naučiti čarovništva. Odpravi se v Tesalijo, ki je tedaj slovela po čarovniških znanjih. Zaljubi se v služkinjo družinskega prijatelja, Fotido. Ta mu pove, da je gospodarica čarovnica. Lukios se na svoje oči prepriča, kako se je spremenila v sovo. Tudi sam bi rad poskusil in Fotida ukrade gospodaričino čarovniško mazilo. Vendar napačno. Namesto preobrazbe v ptico doživi preobrazbo v bitje z oslovsko podobo, oslovskim glasom, a človeškim umom.
Po Lukianu mora tako živeti v ujetništvu in ne more pobegniti svoji grenki usodi. Zaman poskuša preklicati urok, ni kos človeškim nalogam in obupano skuša najti ključ, ki bi mu povrnil človeško podobo. Ta ključ je cvet vrtnice. Kot žival ubežnikov, tatov in razvratnih duhovnikov riga z boginjo Sirijo na svojem hrbtu. Doživi spolno avanturo z brezumno žensko, ki jo je fasciniral njegov oslovski ud. Ko ga vodijo v gledališče, da bi pokazali njegovo spolno moč, med potjo najde posodo s cvetjem. Med muljenjem užije tudi cvet vrtnice. Tako končno spet postane človek tudi po podobi.
Falus in vrtnico že tedaj neločljivo povezujejo z ljubeznijo. Prvega kot simbol telesne, živalsko strastne ljubezni, vrtnico pa kot simbol platonskega, eteričnega čustvovanja.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mil
Pridružen/-a: 26.04. 2015, 12:04 Prispevkov: 1433 Kraj: Zagorje- pri Pivki, južno od Postojne
|
Objavljeno: 16 Maj 2018 07:19 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav
hvala, zgodbo sicer poznam...toda vedno je interesantna...
Lepo bodi, Mil |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 16 Maj 2018 14:27 Naslov sporočila: |
|
|
Veš, da sem šele zdaj ugotovila, da je več verzij te iste zgodbe. Izgleda, da je resnica o resnici ta, da je od nekdaj več resnic. Pol se pa pejd .
Glede na to, da se je začelo obilje cvetov, bom tole pisanje nadaljevala pozimi. Zdaj bomo vrtnice raje občudovale zunaj, kam šle, za branje bodo pa hladni dnevi bolj primerni. Pozdrav do takrat! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 20 Dec 2018 09:47 Naslov sporočila: |
|
|
Zdaj pa je res že konec rožne sezone, kajne?
O vrtnicah je nebroj legend. Pa kot da jih ni dovolj, terjajo te lepotice pozornost tudi tam, kjer jim ni mesto. Poznate legendo o božični vrtnici? Tale čas je prav primeren zanjo.
Pastirjem, ki so pasli svoje črede okrog Betlehema, je angel sporočil, da se je rodil Jezus, božji sin in odrešenik. Angela je slišala praviti o Jezusovem rojstvu tudi siromašna pastirica Madelon. Njeno srce se je napolnilo z ljubeznijo, vero in predanostjo. Sledila je angelu, modrecem in pastirjem do hleva, kjer sta bila Marija in Jožef z Jezusom.
Modreci so pred Jezusa položili bogata darila. O timijanu, mirti in zlatu si Madelon niti sanjati ni drznila. Pastirji so novorojenemu detetu prinesli najboljša darila, ki so jih premogli; med, sadje in snežno bele golobe. Uboga Madelon ni prinesla ničesar.
Vrnila se je na pobočje in poskusila najti vsaj kak cvet, ki bi ga lahko podarila novorojencu. A v mrzlem zimskem času in v snegu ni mogla najti nobenega. Sram jo je bilo in v obupu je zajokala. Solze so polzele po njenih licih in padale v sneg. Ko je to videl, se je Angel spustil in se dotaknil tal in ob njenih nogah je zrastla najlepša božična roža. Angel ji je rekel, da nobeno darilo ne more biti tako dragoceno kot cvet, ki zraste iz čiste ljubezni, vere in predanosti. In Madelon je imela darilo za Jezusa.
Lepo in poučno, kajne? Ampak ta božična vrtnica seveda ni bila vrtnica, temveč teloh, helleborus niger. Cveti v zimski sezoni, ko je večina drugih rastlin v fazi počitka.
Vrtnica ali teloh, saj ni pomembno. Želim vam miren božič, poln topline in ljubezni.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|