|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 00:05 Naslov sporočila: |
|
|
Čedalje pogosteje se sprašujem ali ima narava res rada samo tropske in subtropske ljudi, da jim je postregla s takim obiljem superhrane in super zelišč??
Ali pa je vzrok samo v tem, da so rastline teh področij nabolje raziskane glede sestavin in njih delovanja. Sigurno imamo tudi na našem okolju primerne rastline s takimi delovanji .... hmmmm ....
Čajevec ima antibakterijske in antiseptične (razkužilne) lastnosti. In če je idealen za zdravljenje kože in učinkovit pri zdravljenju kandide, je potem v ta namen dober tudi za rastline?
Kdor ima mačke, naj bo zelo pozoren pri uporabi čajevca. Če jim pride na kožo, so zanje posledice lahko zelo nevarne, celo usodne. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 06:29 Naslov sporočila: |
|
|
figula je napisal/a: | Čedalje pogosteje se sprašujem ali ima narava res rada samo tropske in subtropske ljudi, da jim je postregla s takim obiljem superhrane in super zelišč??
Ali pa je vzrok samo v tem, da so rastline teh področij nabolje raziskane glede sestavin in njih delovanja. Sigurno imamo tudi na našem okolju primerne rastline s takimi delovanji .... hmmmm ....
. |
Dobro vprašanje in pametna ugotovitev. Moje mnenje je, da vsaj superhrane imamo doma več kot dovolj. In če so rastline dobre za lajšanje naših bolezni, so najbrž tudi še za kaj drugega. Saj nekaj jih že poznamo: koprivni namok proti ušem, gnojnica + gabez za boljšo rast ... Da bi se še za regačico in dresnik ugotovile kake super lastnosti! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 07:44 Naslov sporočila: |
|
|
Okvir za razumevanje je širok.
Od ekvatorja proti polom se število vrst organizmov krepko manjša, kar pomeni, da se še krepko bolj manjša tudi število odnosov med vrstami.
Posledično so se posamezne vrste skozi svojo evolucijsko zgodovino in koevolucijsko zgodovino srečevale z zelo različnimi zahtevami in posledično pač razvijale več ali manj ali zelo malo preživetvenih strategij. Mednje sodijo tudi številne kemijske snovi, ki jim pri tem preživetju pomagajo oz., bolje rečeno, jim ga omogočajo.
Če, na primer, najdemo neko drevesno vrsto v tropskem gozdu s pogostnostjo 1 drevo na kvadratni kilometer, nam je hitro lahko jasno, koliko vrsta je tam. In, tako pravijo poznavalci, na vsakem od teh dreves so lahko vrste žuželk, ki živijo samo na tem drevesu, na sosednjem so že druge, njim sicer zelo podobne, a ne enake.
Lahko si torej predstavljamo, zakaj je torej več rastlin z učinkovinami, ki so nam zanimive, doma bliže tropom kot avtohtonih. In, seveda, treba je računati še na mnogo drugih vzrokov, recimo tudi na tega, kako so (in so bile v Zemljini zgodovini) razporejene celine in kako so s spreminjanjem lege celin nastajale in izumirale vrste. Itd......
Se pa strinjam tudi z muhinim zapisom. In, ne pozabimo, vedno nam je tuje bolj privlačno, ker je malo skrivnostno, od daleč, neznano, vse kaj drugega kot neko kislo zelje, jabolka, ki rastejo za vsakim plotom. Enemu Kameruncu bi bile borovnice ali jabolka tudi popolna eksotika in superhrana. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51 Prispevkov: 5227 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 09:06 Naslov sporočila: |
|
|
Afričani so zvedeli, da imamo v Evropi ribez, maline, jagode in borovnice, pa zato zdaj kar z gumenjaki hitijo čez morje k nam ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 10:08 Naslov sporočila: |
|
|
naj še jaz dodam nekaj -o avtohtonem škropljenju-, katero se je nekoč uporabljalo pri špricanju trte (saj drugo ni bilo treba). barba Bepo mi je pravil, da so nekoč trto špricali z jesenom, enako kot so sadili trsje ob drevo jesena. podobno sem videla ob drevesih speljano trto v predmestju Rima pred 45-timi leti (mogoče sem to že pisala). v deževnico so več dni namakali stolčene veje jesena in ko je ta namok dobil barvo za primer kot danes pri kuperblau so precedili in šli prskati. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daniel R
Pridružen/-a: 24.08. 2013, 20:27 Prispevkov: 633 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 19:06 Naslov sporočila: |
|
|
Za jesen pa še nisem slišal, da bi ga uporabljali kot škropivo? Mogoče kdo ve kaj naj bi bila aktivna učinkovina? _________________ Iščem zanimive sadne vrste... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 01 Jul 2018 22:13 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo voda, to rabimo!!!
Dobre prakse iz časov, ko ni bilo "dobrega življenja" in ni bilo mogoče zapeljati se pred vrata trgovine in kupiti vreče kemikalij.
Berem, da ima jesen tradicijo v zdravilstvu že od Hipokrata naprej
Listje, mlade vejice in lubje vsebujejo kumarin (coumarins), ki zavira rast bakterij in gliv. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 02 Jul 2018 10:07 Naslov sporočila: |
|
|
Figula, ti si res raziskovalka in kot si odkrila je ta kumarin bil rešitev za rastline. razmerja koliko stolčenih vej in koliko vode pa se barba Bepo ne spomni več, a mislim da si pri tem niso belili preveč glave. če je bil namok pregost so ga razredčili in seveda odvisno od bolezni trte - močnejše ali blažje-. ko je barva kot sem napisala enaka barvi raztopljenega bakrovega kuperblava je zadva pripravljena. probala bom z nekaj vejic. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 02 Jul 2018 10:29 Naslov sporočila: |
|
|
še nekaj bom dodala. pri trti malvazije nekoč redno "zdravljene" z kuperblav (še prej z modro galico) je že 15 let prepuščena sama sebi. edino jo obrežem. ni nič bolana in vedno ima nekaj izredno sladkega grozdja. raste prav v koridorju najhujših sunkov burje. lani sem jo obrezala že v decembru in letos je oho polna grozdov. (to je del bivše pergole).
razmišljam, da je poleg pozicije važna utrjenost rastline, katera se lahko sama bori proti bolezni in pravzaprav postane odporna. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Žlehtnoba
Pridružen/-a: 10.10. 2017, 11:22 Prispevkov: 866 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 05 Jul 2018 07:01 Naslov sporočila: |
|
|
Opažanja:
- na gredi, rezervirani za čilije, sem spomladi ob sajenju natrosil čilijev nuklearni prah okrog in okrog (bilo je polno mravelj) - zdaj ne duha ne sluha o kakšnem nepridipravu; očitno je rok trajanja oz. delovanja precej dolg;
- akutna rešitev moje težave za čilije v teglcih je bila enaka - čili po zemlji, zvečer nabiranje polžev - le-teh včeraj ni bilo nikjer, videl le enega deževnika, ki pa je ob soju svetilke kaj hitro smuknil v svojo luknjo
- po recepturi s prve strani (hren, čili, meta...) naredil nuklearno brozgo, s katero bom tretiral prav vse lonce, pa da vidimo, kdo si bo še upal laziti čez "polja smrti" _________________ go with your instinct to live as you want |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47 Prispevkov: 1897 Kraj: PONIKVA
|
Objavljeno: 05 Jul 2018 09:15 Naslov sporočila: |
|
|
Žlehtnoba, zelo zanimivo. In uporabno.
Med jagodami imam precej mravljih naselbin, bi potrosila, pa se malo bojim, da bi pri obiranju jagod nehote poprašenih s čilijem odkrila novo sladko-ostro kombinacijo.... _________________ Živeti na podeželju je najlepše! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Žlehtnoba
Pridružen/-a: 10.10. 2017, 11:22 Prispevkov: 866 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 05 Jul 2018 21:53 Naslov sporočila: |
|
|
Uh ja, razumem. Jagode se ponavadi - sploh, če so večjih gabaritov - zelo rade upognejo čisto do tal. Ampak preganjanje vsiljivcev itak poteka nekako tako, da posuješ po poti njihovega gibanja oziroma neposredno v bližino njihovega bivanjskega prostora. Mislim, da to ne bi smel biti problem, ker se tako ali tako zadeva spere v zemljo - sploh v teh dneh, ko neprestano vlažijo zemljo iz zraka _________________ go with your instinct to live as you want |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 29 Jun 2021 08:36 Naslov sporočila: |
|
|
Tale tema je začasno utonila v pozabo, zato jo spet oživljam.
Spodbudila me je uporaba česna kot škropiva. Lani sem česen za česnove kapljice namakala precej dlje, kot je predpisano. Posledično je bila zadeva v zdravstvene namene neuporabna (črvičenje po trebuhu), domnevno so se v podaljšanem času izlužile tudi neželene snovi. Kapljic mi je bilo škoda zavreči, pa sem jih močno razredčila z vodo (1:100/200, na uč, točno ne vem) in s tem poškropila češnjo, ki je imela vse vršičke močno skodrane. Novo rastje po škropljenju ni več prizadeto, torej je izgleda učinkovalo. Poškropila sem tudi eno od trt, ki jo rade napadejo pršice. Začetni napad se (vsaj do danes) ni nadaljeval.
Tukajle je še nekaj nasvetov za namakanje materiala, ki bi ga sicer zavrgli (paradižnikovi zalistniki recimo..). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|