|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Robertino
Pridružen/-a: 05.08. 2013, 21:51 Prispevkov: 1044 Kraj: Preddvor 474 mnm
|
Objavljeno: 03 Jun 2023 15:12 Naslov sporočila: Pripravek iz kopriv in gabeza |
|
|
Nasvetov, kako iz kopiriv in gabeza pripraviti gnojilo za vzpodbujanje rasti je povsod dovolj, nikjer pa ne zasledim, koliko časa je na primer po treh tednih namakanja tak precejen pripravek uporaben? Se lahko shrani. za na primer dodatne 3 tedne, ali pa se pokvari in se ga je bolje znebiti? Kaj opažam? Na površini taga pripravka, se je po enem tednu naredila nekakšna "tanka skorjica sivo bele barve". Je to zdaj še uporabno, ali ne več?
Koprivni in gabezov pripravek se verjeto lahko tudi zmešata skupaj, in zmešana in razredčena uporabljata za zalivanje paradižnike? Mogoče bi koprive in gabez lahko celo skupaj, v istiposodi, namakal? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 03 Jun 2023 15:27 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz dam gabez in koprive skupaj. Brozgo vsak dan premešam. Tako počnem ene tri tedne, oziroma dokler se rastline ne usede na dno in se brozga neha peniti. Seveda se na površju naredi mrenica, pa nič zato.
Pripravek uporabljam še naslednjo sezono, če kaj ostane. Mislim, da se rudnine ne "pokvarijo". No, mogoče se motim. Če star pripravek ne koristi kot gnojilo, škodi gotov ne, ker rastline nič ne protestirajo... _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Robertino
Pridružen/-a: 05.08. 2013, 21:51 Prispevkov: 1044 Kraj: Preddvor 474 mnm
|
Objavljeno: 03 Jun 2023 15:36 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala. Nimam veliko paradižnikov, pa ne porabim veliko tega pripravka. Se pravi, bo počakal, da ga počasi zmanjka.
Še nekaj sem zasledil, da semen kopriv ne bi smeli namakati. Je to res? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 03 Jun 2023 16:41 Naslov sporočila: |
|
|
Meni je ta brozga, ta način gnojenja osnova za vzdrževanje vlončenih rastlin. Če mi jeseni ostane, brozgo hranim čez zimo in porabim spomladi.
Pomladi v gabez mešam tudi koprive, čez leto ne več. Pade pa preko poletja noter še vse kaj drugega, regrat, ostanki solate, ostali "plevel",... najraje pa dodam ptičjo dresen. Za vzgojo čez leto je to čisto v redu in dovolj, v kolikor pa rastlina ostane v loncu dalj časa (več let), občasno dodam malo kamene moke, lesnega pepela, ali kak podoben "prehrambeni dodatek". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 03 Jun 2023 18:56 Naslov sporočila: |
|
|
Robetino, po mojem so semena v brozgi nezaželena izključno zato, ker bi se z brozgo znala razsejati vsenaokoli. Nekatera semena so glede dolgotrajnega namakanja v vodi zelo vzdržljiva. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Seasmoon
Pridružen/-a: 19.06. 2020, 01:13 Prispevkov: 1096 Kraj: Obala
|
Objavljeno: 21 Mar 2024 21:00 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj brozgo iz gabeza in koprive mešate z vodo? Jaz, če bi želela imeti tole brozgo bi morala gabez prenesti iz narave na dom, da bi ga imela skozi pri roki za gnojilo, ker v naravi je čist na drugem koncu in ni šans, da bi hodila ponj vsakič, ko bi ga potrebovala. Je malce prehuda. Okrog hiše ga pa trenutno ne želim imeti, jaooo zaenkrat ne bo nič s tole brozgo. Morda enkrat v prihodnosti. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Danilo
Pridružen/-a: 29.06. 2013, 14:37 Prispevkov: 746 Kraj: Kamnik
|
Objavljeno: 21 Mar 2024 21:16 Naslov sporočila: |
|
|
Gabez cveti maja. Nekako se mi zdi logično, da ga nabereš pred cvetenjem, ko ima rastlina najbogatejšo sestavo (vsaj mislim tako), saj po cvetenju počasi ugaša. Tako je moje opažanje. Nasprotno pa kopriva raste do konca sezone in jo poleg namakanja dodajam tudi kot zastirko. Kot ste že omenili, za gnojilo namakam tudi ves plevel s koreninami, odkar sem se seznanil z njihovo bogato sestavo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Seasmoon
Pridružen/-a: 19.06. 2020, 01:13 Prispevkov: 1096 Kraj: Obala
|
Objavljeno: 21 Mar 2024 22:38 Naslov sporočila: |
|
|
Pri meni bo gabez cvetel naslednji mesec, ker tukaj pri meni ni tistega vijoličastega. Aha enkrat pred cvetenjem ga naberem in to je to, ker pol po cvetenju njegova moč upada. No enkrat ga lahko grem nabrati in imam tudi namen iti, ker želim narediti gabezovo tinkturo. In sproti ga lahko naberem še za gnojilo. Kopriva pa itak raste kot konoplja in je na vsakem vogalu. Bom probala narediti pripravek iz koprive in gabeza. Zdaj me pa zanima razmerje?
PS imam pa občutek, da je gabeza za gnojilo premalo v naravi. Na tistem koncu, ki sem ga jaz videla ga ni veliko. In raste samo tam, nikjer drugje. Najprej mi povejte razmerje prosim, koliko date gabeza, kopriv in koliko vode, da dobim občutek, da vidim, če lahko naredim ta pripravek?! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 04:03 Naslov sporočila: |
|
|
Ne, ne, gabeza ne najdeš za vsakim vogalom, jaz ga imam zato doma - premalo, a za silo je.
Gabez se pri nas reže pred ali med cvetenjem, v trajni gredici mora tudi semeniti. Zraste ponovno, 2-3x na leto, a 3. nima več prave moči.
Vse, kar se uporabi za namok, namečkaš v posodo in preliješ s toliko vode, da je vse v vodi, potopljeno. Mešaš in zoriš.
Namakam vse, kar ni za zastirko. Če rabim ločeno, oz. če se le da, namakam vsako rastlino (koprive, gabez, ptičja dresen) posebej, tako lahko namoke mešam po potrebi za gredico oz. za posamezno rastlino.
Predem zalijem, redčim 1:10. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03 Prispevkov: 785 Kraj: Konjice
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 09:10 Naslov sporočila: |
|
|
Gabez se je bratrancu "vsejal" na eni njivi v Prlekiji. Mislim, da bi bil presrečen, če gartlčani prišli in vsega odnesli s koreninami vred.
Kolikor vidim, kako veselo to raste tam, kjer ne želiš, si ne znam zamisliti, da bi to bilo težko gojiti, če si kdo želi. Širi se tako po njivi kot na travnik, kjer izpodriva travo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 09:23 Naslov sporočila: |
|
|
Pred leti sem prinesla domov eno koreninico. Sedaj ga imam vsepovsod, kjer je treba in kjer ni. Pocvita in semeni celo leto. Tistega, ki se je vsejal v vrt, se ne morem in ne morem znebiti. Sem ga odkopala vsaj 20 cm globoko, pa je vražiček čez par mesecev spet prikukal na plan. Še posebej ljubi humusno zemljo in "grede brez prekopavanja". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16 Prispevkov: 8333 Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
Točno take izkušnje sva imeli z mamo. Zato gabeza pod nobenim pogojem ne bom prinesla na svoj vrt, sploh nikamor v mojo bližino. Sem se preveč namatrala na maminem vrtu: kot piše Muha, ponovno zraste iz vsake koreninice, ko pa pride med korenine trajnic, na primer ribeza, je bitka izgubljena. Vse je bilo zaman, znebili se ga nisva. Raje ga grem sem in tja iskat na rastišča v naravi. _________________ Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 10:32 Naslov sporočila: |
|
|
Seveda to, kar pišeta muha in lpmami, drži za navadni gabez, Symphytum officinale, ki cveti vijolično. Gomoljasti in čebulasti cvetita rumeno sta dosti bolj nežni rastlini in se nikakor ne obraščata tako kot vijolični. Tudi v zdravilske namene in vrtnarske se načeloma uporablja le navadni, kolikor vem. In tega res ni težko gojiti, še preveč se razširja sam, kot pišeta. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Seasmoon
Pridružen/-a: 19.06. 2020, 01:13 Prispevkov: 1096 Kraj: Obala
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 14:06 Naslov sporočila: |
|
|
Mravlja, hvala za razlago. Kaj ti imaš tistega vijola?
Ja, navadni gabez in gomoljasti gabez sta si precej različna. Navadni gabez je večji, vijola cveti in ima večje liste in korenino in je očitno tudi zelo invaziven. Gomoljasti gabez je pa bolj nežen kot pravi metuljc in rumeno cveti, ima manjše liste in ima manjšo korenino. Je pa ravno tako zdravilen, pa čeprav je malenkost bolj švoh in njegove liste se uporablja v kulinariki. Pa za gnojilo je tudi v redu. Najbrž gomoljasti gabez res drugače reagira, če se ga prinese na vrt, ker je drugačen od navadnega gabeza. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 22 Mar 2024 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, navadnega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|