Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

muha · Objavljeno: 17 Dec 2013 10:22 Naslov sporočila:

Huh, vrabci, mreža in grah - kdo bi si mislil Surprised

.

Aye-Aye · Objavljeno: 17 Feb 2014 14:17 Naslov sporočila:

V skrbništvo nudim tudi različne sorte graha, predvsem starih sort po francosko mangetout (vse za pojest) :

tom thumb (grmičast, nizek ne rabi opore, za stročje in zrnje, stara sorta) 30 cm
violet sugar (ruski, vijolčasti stroki za zrnje) 0,7 m
golden pea (stara sorta za stročje in zrnje tudi suho) 1,5 m
ezeta's purple podded (stara vijolična sorta za stročje in zrnje tudi suho) 1,5 -1,8m
margaret McKees's baking pea (stara sorta zelo lepimi cvetovi, uporaben namesto fižola v receptih za pečenje) 0,7 m
zuccola (Zelo sladek za stročje poln) 60 cm
corne de belier (stara francoska sorta pred 1860, dober za stročje popražen, dušen ) 1,5 m
bijou (stara francoska sorta, zelo veliki stroki, dober za stročje popražen, dušen ) 1,5 m
carouby de maussane (še ena stara francoska sorta za stročje in suho zrnje) 0,75 m

bijou

bobolino · Objavljeno: 17 Feb 2014 14:31 Naslov sporočila:

je kateri od teh visok? Imaš pa odlično izbiro!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Aye-Aye · Objavljeno: 17 Feb 2014 19:02 Naslov sporočila:

Sem pripisala zraven velikost. Drugače pa imam zate enega res visokega (mushy pea). Wink

bobolino · Objavljeno: 17 Feb 2014 19:19 Naslov sporočila:

odkar sem pridobila pri mami nekaj obdelovalne zemlje, z veseljem sprejemam v varstvo te dolgine stročnate!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

juglans · Objavljeno: 17 Feb 2014 19:22 Naslov sporočila:

A-A; te verjetno gnjavim, pa kljub vsemu. Si morebiti pri kateri od omenjenih sort opazila, da bi bil kaj bolj vzdržen v vročih pogojih.

Pri nas je spomlad kar hitro topla, mlado poletje pa praviloma suho in tako grah nekako ne uspe dorasti in kaj prida cveteti, kaj šele obroditi. Zato ga ne sadimo več ampak kupujemo v konzervah, kar pa mi ne diši pretirano.

Iščem kakšno sorto, ki bi uspevala na našem koncu.

Aye-Aye · Objavljeno: 17 Feb 2014 21:41 Naslov sporočila:

bobolino, se zmeniva na zs Smile

juglans, prav nič me ne gnajviš, ti z veseljem odgovorim. Tudi pri meni ni zadosti vode, saj sem bolj na kamnu, tako da pri meni grah pač prej neha delat. Zanimivo mi je lani delal violet sugar, saj je zelo kasno kalil, (estonska semena), tako da je praktično delal v največji vročini in suši. Tudi turški rdeči je delal kar dobro. Nisem pa še sprobala toma thumba, bi znal lepo rodit, saj je zelo hiter, navajajo 55 dni. Tudi ostale sorte, ki nimajo toliko sladkorja imajo več škroba bi znale lepo delat. Smile

juglans · Objavljeno: 18 Feb 2014 00:14 Naslov sporočila:

Hm, kaj naj rečem. Vedno mislim, da ste vsi ostali na boljšem in potem izvem da ne ..... no ja, saj bo bolje.

Skratka, ugibaš z rdečim turškim, ........ jaz bi kar poizkusil, če je še kakšen rejnik na voljo. Lahko še kateri po tvoji presoji, seveda neobvezno.

Omenjaš še sorte z več škroba, ki naj bi bile potencialno tolerantnejše. Kako pa to veš glede škroba/sladkorja. Se to kako opazi, zazna, ali je to pač podatek o sorti, ki je naveden? Je pri kuhanem kakšna razlika? Stroke se pa trga ko ........ so zrna na pol velikosti? Prej, kasneje? Nikoli še nisem imel stročjega graha. Analfabet sem, ja.

Sprašujem o škrobu tudi zaradi fižola. Je kaj takšnega značilno še za fižol?

muha · Objavljeno: 18 Feb 2014 08:29 Naslov sporočila:

juglans, kako je pri vas v jesenskih mesecih? Nekateri se pohvalijo tudi s setvijo junija/julija, ki potem obrodi septembra, ko ni več tako vroče. Klima pri meni temu ni ravno naklonjena.

juglans · Objavljeno: 18 Feb 2014 11:00 Naslov sporočila:

Jesenska vzgoja. Setev jun. -jul. je po mojem mnenju misija "skoraj nemogoče" brez izdatnega in rednega zalivanja, zastirke ter molitve, da izjemoma popusti vsakoletna vročina, ki je največji problem. Če podam primerjavo s solato, pozno sajenje vedno uide v cvet ne glede na redno zalivanje, podobno se dogaja tudi s fižolom, ko odpada cvetje. Tu doli so poletja kar zelo suha in takšno stanje traja nekje do konca avgusta. Na poletne nevihte, ki so pač edini vir vode poleg nevarnosti toče pa me opozarjajo le nočna bliskanja v daljavi, nekje proti osrednjim koncem in gorenjski. Srečneži. Potem, septembra (okvirno) pa se tehtnica prevesi tudi v našo korist in dežuje pogosteje. A je za grah prepozno, se bojim. Višek obdarovanja narave dosežemo pozimi -->Bela krajina. Rolling Eyes

Seveda vem, da nismo edini ne-srečneži na Slovenskem in širše, ampak tarnati je tako enostavno.

Za tako občutljive kulture se mi najbolje izkaže optimalno zgodnja setev/sajenje spomladi, da rastline uspejo narediti do junijske vročine. In brez "ledenomoženih" presenečenj.

Trenutno polagam vse upe na sortni izbor AyeAye. Pobožno upam na čudežno ozdravitev od konzerv z grahom.

metuljc · Objavljeno: 18 Feb 2014 11:34 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 18 Feb 2014 11:45 Naslov sporočila:

juglans, mogoče je to smiseln dodatek za tvoj izziv.
Tukaj v Sloveniji se to ne prakticira veliko, v tujini pa ni nič čudnega, da se tudi za grah naredijo sadike.
Poseješ prvega maja (ali prej), in nato presadiš na prosto dva tedna kasneje.
Po metodi GROW BIOINTENSIVE je baje najbolje sejati v korita 2,5cm med semeni in globino zemlje 8cm, v koritih naj bodo 1-2 tedna, nato jih presadiš na prosto po zmrzali z razdaljo med rastlinami 8cm.

In seveda, kar najbrž že počneš, vlagaj v zemljo! - da bo preko zime zmožna shraniti čim več vode za kasnejše potrebe (oglje, otrobi, mikroorganizmi, zastirka, kompost, listavka).

Aye-Aye · Objavljeno: 18 Feb 2014 13:30 Naslov sporočila:

Pri grahu vlada prava zmeda. Obstajalo naj bi kar nekaj podvrst Pisum sativum convar. Axiphium, Pisum sativum var. saccharatum - mangetout, Pisum sativum var. Medullare, Pisum sativum var. Macrocarpon... a tudi tu meje niso ostro ločene med sabo. Baje je grah težko raziskovati, saj se ne da. Grah na isti njivi lahko ima vsebnost proteinov od 14 pa do celo 25 %. Shocked

če pa še pogledamo različne sorte pa celo od 5 do 40 %, prav tako se zelo različno gibljejo še škrob sladkor in maščobe. Naj bi bilo veliko odvisno tudi od gnojenja in temperature v rastni dobi.

V starih časih so gojili, skoraj izključno sorte za suho zrnje, se pravi z več škroba in proteinov. Uporabljali so jih za vse, sveže poganjke, stročje, sveže zrnje in suhega za zimo. Te današnje sorte za takojšno rabo pa imajo obojega manj in več vode in sukroze tudi drugih sladkorjev. Zato sklepam tudi rabijo več vode. Tudi pri koruzi je podobno, sladka koruza rabi več vode od one škrobne in slednja zato tudi dlje zori.

No vsaj pri meni sem opazila, da te starejše sorte kljub suši saj nekaj naredijo, če ne drugega lepe sladke ploščate stroke, meni nekaj daleč najokusnejšega, lahko surovega v solati ali na hitro popraženega v voku, morda kitajska juha. V aziji ga veliko uporabljajo. Za te sorte je tudi značilno, da rabijo več toplote in je ni priporočljivo prehitro sejat. Če gledaš suha zrnja graha za svežo uporabo ali suhega za juhe takoj vidiš razliko. Saj se suha zrna prvega zelo skrčijo in postanejo nepravilnih oblik, medtem ko zrnja drugega ostajajo lepo velika in okrogla. Ob priliki prilepim sliko.

Juglans, če še nisi probal stročjega graha je zadnji čas. Wink

Dobiš nekaj različnih sort.

Na tvojem mestu pa bi sprobala tudi kar sta predlagala muha in zuf. Wink

juglans · Objavljeno: 18 Feb 2014 16:15 Naslov sporočila:

Vsem hvala za napotke. Bom upošteval, poizkušal kaj izvesti in upam, da tudi kaj obiral. Obljubim.

Aye A., ti pošljem svoj naslov. Hvala v naprej.
Torej, s setvijo le ni tako za hiteti. Na primer, leča, čičerika, mungo in nekateri drugi metularji so kar občutljivi na hladne in vlažne pogoje. Enostavno zakrknejo, popade jih bolezen, kot bi rekel nekakšna depresija in jih še sonce težko k sebi spravi. Ponovna setev je tako proti koncu maja, oziroma v začetek poletnih razmer, scenarij takšnega ponavljanja pa je poznan. Kratke hlače, kdo bi sploh še kaj delal, možgani na off.

Zuf; sadike sem si že pripravljal (tudi za bob) a nekako nisem opazil zadovoljivih znakov, preje nasprotno. V resnici sem zabluzil to, da so bile sadike preveč časa v rastlinjaku, vendar tega ne priznam.
Morebiti še nisem tako daleč na svoji zelenjadarski poti kot nekateri. Vem pa, da je potrebno z mojo njivo še veliko delati. Zastirke in organska masa so že na tapeti, letos pa bom poizkusil še s kompostnim čajem. Oglje mi je všečno, a si nekje konstruktivno podvomil o trajnostni sprejemljivosti pripravljanja le tega. Ta bežen dvom je zadostoval za umik misli v koš za smeti. ........ Itd, itd
No, nekaj mi bo zagotovo uspelo.

Kako pa je kaj s srnami. Mimo parcele imajo koridor in spotoma se rade ustavijo na fižolu, če nisem preveč tečen s tisto smrdljivo rečjo za polivat.

originalnilist · Objavljeno: 18 Feb 2014 17:07 Naslov sporočila:

Aye-Aye,jaz bi tudi par zrnc 2 sort, po tvoji izbiri.Prevzamem pri Zufu.lp

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli