Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 09 Dec 2013 02:06 Naslov sporočila:

Lucerna (Medicago sativa) vsebuje vse esencialne aminokisline, kalcij, magnezij, fosfor, natrij, kalij in silicij. Vsebuje tudi vitamin K, A (v obliki beta karotena, visok delež) in vitamin B. Alfalafa spada med rastline, ki vsebujejo največ klorofila.

Je splošno znana kot rastlina za gnojenje. Vsebuje namreč Triacontanol, ki je zelo pomemben, saj deluje na druge rastline kot stimulant rasti. Predvsem se uporablja pri vegetativni fazi.

Minerali (v posušeni lucerni)

* Dušik 3.75-5.5 %
* Kalij .75 - 3.5 %
* Fosfor .3 - .7%
* Kalcij 1 - 2 %
* Magnezij .30 - 1 %
* Sulfur .2 - .5 %
* Mangan 30-200 ppm
* Železo 20-250 ppm
* Bor 20-80 ppm
* Baker 5-20 ppm
* Zink 20-70 ppm

Kopriva (Urtica dioica) je odličen vir dušika, organskega železa, magnezija, mangana, fosforja, kalija, kalcija, selena in cinka, eteričnih olj, amonijaka, vitamina A, C in D. Vsebuje tudi rastlinske kemične snovi beta karotene, betain, ferulično kislino, lecitin, in likopen.

Odlična kot gnojilo za rastno dobo. Najboljši so mladi vršički, uporabna pa je seveda cela rastlina.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Gabez (Symphytum officinale) je odličen vir kalija (2-3x več od hlevskega gnoja), vsebuje veliko mineralov. Poleg tega vsebuje še dušik, fosfor, beljakovine, čreslovine, vitamin C in A, vitamin B12 (samo dve rastline vsebujejo vitamin B12, gabez in lucerna), kompleks B vitaminov, kalcij, železo, magnezij, žveplo, baker, cink, selenij, germanij.

Ker je odličen vir kalija je posebej primeren za gnojenje sadnih dreves, saj je kalij zelo pomemben za tvorbo plodov, prav tako je pomemben v cvetenju. Kalij je pomemben tudi za splošno odpornost rastlin na bolezni in škodljivce.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Regrat (Taraxacum officinale) vsebuje folat, magnezij, fosfor in baker, čreslovine, beljakovine, vitamin A, vitamin C, vitamin E (tokoferol), vitamin K, tiamin, riboflavin, vitamin B6, kalcij, železo, kalij in mangan.

Regrat je nasplošno zelo koristna rastlina. Je super za izboljšanje kompaktnih trdih površin. Koreninski sistem pri regratu je zelo globok, kot je že omenjeno v prvem prispevku, tudi regrat iz globin zemlje črpa minerale, ki so potem tudi prisotni v zgornjih delih zemlje na voljo drugim rastlinam. Zato plevel v mojem svetu ne obstaja! Vsaka rastlina opravlja neko funkcijo.

Je zelo hitro ratoča rastlina, ko ga porežemo zelo hitro zraste nazaj. Zato nam je vedno na voljo za razne pripravke, sušenje itd. Uporabljamo lahko celo rastlino.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Rman (Achillea millefolium) vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj.

Njegove korenine v zemljo sproščajo učinkovine, ki povečujejo vsebnost eteričnih olj v bližnjih rastlinah.

Lahko ga namakamo v vodi za gnojilo ali škropivo, kot suh ali svež dodatek v zemlji, aktivator komposta itd.

Preslica, njivska (Equisetum arvense) vsebuje precej silicija, deloma v obliki topnih spojin v vodi, flavonoide in saponine. Nabiramo zeleni del, ki vsebuje veliko kremenčeve kisline in žvepla.

Več o njej preberite tukaj:
- http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1544

Žita so zelo dobri akumulatorji. Žita akumulirajo minerale, hranila, antioksidante, encime, vitamine. Predvsem žita, ki so še v dobi zelene rasti. Temu rečemo žitna trava. Uporabite jih lahko kot dodatek zemlji, tekoče gnojilo itd. Žita so tudi zelo dobre simbiotske rastline. Opravljajo zelo pomembne procese v zemlji, eden izmed njih je gostovanje mikoriznih gliv. Torej izboljšava zemlje s pomočjo korenin in nadzemnimi deli.

zuf · Objavljeno: 09 Dec 2013 02:15 Naslov sporočila:

UPORABA RASTLIN, RECEPTI / PRIPRAVKI

= enostavno namakanje zelene mase .... lastna fermentacija brez reagenta, dokler ne dobimo smrdljive brozge .... poenostavljen rezultat:gnojilo
= zeliščni "čaj" .... namakanje zelene mase z uvajanjem zraka v kopel, da se prepreči fermentacija .... poenostavljen rezultat:gnojilo
= FPJ .... Fermented plant juice ..... fermentirani rastlinski sokovi ... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: rastlinski hormoni, minerali, organske kisline
= FFJ ..... Fermented friut juice ..... fermentirano sadje ..... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: hormoni, minerali, kisline sadežev, sadja
= GG .... Ginger Garlic .... preparat iz česna in ingverja .... začetni izvleček je alkoholni, kasneje fermentacija s sladkorjem, proces s kisikom .... reagenta pivo in sladkor .... poenostavljen rezultat: učinkovine za zdravje in imunost rastlin
= encimi .... fermentirano zelenje in sadje skupaj ..... proces brez kisika, reagent sladkor ....poenostavljen rezultat: rastlinski encimi, ....
= EM FPE ... Fermented plant extract .... fermentiranje rastlinske mase s pomočjo EM ... nisem še naredila, se moram še poglobit ... poenostavljen rezultat: ?? encimi, hormoni ??
= je še kaj kar sem pozabila? recimo da dobi fermentacija nakaljenih semen tudi svojo vrstico?

FPJ (fermented plant juice - fermentirani rastlinski sokovi)

To je meni eden izmed najljubših receptov!
Več o tem receptu si lahko preberete TUKAJ.

Namakanje v vodi

Najbolj poznano je namakanje v vodi z namenom izdelave gnojil ... en primer... gabez, kamilce, koprive, regrat, rman sem namakal dva tedna (tu in tam premešal) in uporabil kot gnojilo - zalivanje zemlje in foliarno (pršenje po listih).
Pred uporabo sem brozgo precedil in gnojilo/koncentrat zmešal z vodo v razmerju 1:20.
Za namakanje in mešanje uporabljam deževnico ali izvirsko vodo.
Ljudje dostirkat namočijo samo koprivo recimo...

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

namakanje rastlin v vodi - priprava gnojila na osnovi rastlin, ki so dobri akumulatorji hranil

Recimo, da delamo gnojilo za rastno dobo - osnova je kopriva, dodamo malo rmana, kamilice, regrata, čisto malo gabeza - namočimo v vodi (izvirska voda, deževnica, postana voda iz pipe). Voda naj pokrije rastline. Ponavadi je razmerje rastline:voda - 1:4. Približno vsak drugi dan premešamo. Ob tem se pojavljajo pene/mehurčki - to pomeni, da stvar fermentira. En teden ali dva kasneje se fermentacija ustavi - nič več pen in mehurčkov. Precedimo in imamo domače rastlinsko gnojilo/koncentrat. To je zelo močna stvar in ga lahko nerazredčenega uporabite kot herbicid.

Kako gnojilo/koncentrat uporabiti?

- foliarno (pršimo po listih rastlin za gnojenje in kot preventiva/kurativa proti škodljivcem...)
Koncentrat razredčimo z vodo 1:40 ali več. Najboljše je foliarno gnojiti zjutraj, pa tudi zvečer.
- zalivanje (zalivanje zemlje, gnojenje...)
Vzamemo koncentrat in ga razredčimo 1:20. To je neka normalna doza. 1:10 bi bila zelo močna doza.

To so osnovna vodila, po katerih sem tudi sam delal. Delajte po občutku in raziskujte. Za foliarno vedno razredčimo bolj, kot za zalivanje. Večja kot je enota rastlin na vodo ob namakanju bolj moramo dobljeno gnojilo razredčiti in obratno. Dlje kot stoji bolj moramo redčiti in obratno. Manj je več, v vsakem primeru. Pri redčenju in uporabi! Ne uporabljajte teh zadev vsak dan in na veliko. Nima smisla in lahko samo škoduje rastlinam.

Sušenje

Posušite rastline (ponavadi v senci na vetru), jih zdrobite v čim manjše delce/prah in dodajte v zemljo. Na približno pet litrov zemlje dodajte dve žlici posušenih rastlin in raziskujte od tu naprej. Zadeva se uporablja enako kot gnojila, večja kot je doza kopriv bolj bo substrat namenjen rastlinam, ki potrebujejo veliko dušika. Več kot bo gabeza, bolj bo substrat namenjen plodovkam itd. Tudi posušene rastline v zemlji lahko rastline skurijo, zato ne pretiravajte, manj je več. Predvsem pri rmanu! Ta deluje že pri zelo majhnih količinah.

Ekosistem

Ustvarjanje živega habitata s pomočjo teh rastlin je zelo smiselno. Rastline s svojo rastjo simbiotsko vplivajo na sadno drevje, grmičevje, zelenjavo. Z odmiranjem v zemljo vračajo hranila in poskrbijo za živost, zdravje in rodnost tal.

Vse zgoraj naštete rastline (rman, kopriva, lucerna, regrat, gabez) so dobri sosedi sadnemu drevju, grmičevju.
Gabez je npr. zelo dober sosed sadnemu drevesu. S koreninami črpa hranila in minerale, tako so na voljo drevesu. S svojo prisotnostjo poskrbi za akumuliranje hranil, tako v zemlji kot nad njo. Ko po koncu sezone gabez odmre poskrbi za cel zalogaj hranil, ki jih je drevo potrebuje.

Te rastline lahko tudi večkrat na leto porežemo in pustimo kot zastirko.
Če rastejo v bližini dreves in grmov ali v bližini zelenjavnega vrta nimamo dela s prenašanjem sem in tja.

Kar se tiče sosedskih odnosov z zelenjavo je bol tako tako.
Preveč tekmujejo z zelenjavo, zato jih na zelenjavnih gredah ne gojimo. Zelenjava je prava razvajenka, ki potrebuje svoj prostor pod/nad zemljo.
Seveda, tu in tam kakšen rman in podobno ne škodi na zelenjavni gredi.
Zastiranje zelenjavnih gred s temi rastlinami pa je zelo dobrodejno in se ga sam na veliko poslužujem.

BIOAKTIVNOST RASTLIN - UČINKOVINE, KORISTI

Najprej moramo vedeti v kakšni fazi je rastlina, ki jo želimo tretirati in kakšno bo tretiranje (gnojenje, preventiva pred boleznimi/škodljivci, kurativa...).
Nato bomo izbrali primerne rastline.

Vzamimo tipičen primer paradižnika, ki ga želimo pognojiti.

Poenostavljeno lahko govorimo o treh fazah rasti pri paradižniku - rast, cvetenje in zorenje plodov. Najprej dela na listni masi in velikosti, nakar začnejo poganjati prvi cvetni popki, rastlina zacveti in nato se začne oblikovanje in nato zorenje plodov.

Zdaj izberimo primerne rastline za pripravo gnojila.
Osnovni rastlini so tukaj povsem na mestu (podroben opis v prvem prisevku zgoraj) - kopriva je posebej primerna v fazi vegetacije/rasti.
Gabez je pomemben za tvorbo cvetov, plodov, semen.

V rastni dobi gnojimo s pripravkom iz kopriv.

Kasneje se pojavijo prvi cvetni popki, znak, da začnemo gnojiti s pripravkom, ki bo temeljil na gabezu.

Več o bioaktivnosti rastlin spodaj v zapisu figule.

figula je zapisala:

Bio-aktivnosti bi zaradi lažjega prepoznavanja in uporabnosti razdelila v 5 skupin. Čeprav mnogo njih prav lepo paše v več skupin, lahko izberemo eno dominantno korist.
Predvsem skupini 1 in 2 se prepletata in dopolnjujeta. Odvisno od termina nanašanja oz. uporabe pripravka, je lahko le-ta v začetni fazi zidar in oblikovalec strukture, v kasnejši fazi rasti pa hranilo:

1. hormoni in encimi za splošno močno in zdravo rast korenin, stebel in listov
2. hranila za zdravo, bujno in odporno rast ter pripravki zoper specifične bolezni rastlin
3. repelenti in insekticidi/pesticidi, ki rastlini pomagajo v boju s škodljivci
4. posebna skupina izjemnih lastnosti
5. rastlina za rastlino

1. skupina = stimulatorji rasti
vrba: lubje
če začnemo pri koreninah, ne moremo mimo vrbe. Njeno lubje vsebuje hormone za rast korenin – preverjeno. Da vsebuje še aspirin, je dodatni sladkorček. Fermentiranje korenin in lubja in vseh trših materialov se malo razlikuje od osnovnega recepta FPJ, začnemo z alkoholnim postopkom, to morem še napisat in objavit.

divji pelin Artemisia vulgaris: mladi poganjki, listi, lahko tudi korenina
vsebuje železo, ki pripomore k močnim steblom. Dodaja odpornost na mraz in skrbi za ravnovesje in pretok energije po rastlini. Moji letošnji posevki so ga imeli zelo radi.

papeževa sveča Verbascum Thapsus: list, cvet, lahko tudi korenina
nje sicer ne poudarjam posebej, jaz sem dala fermentirat njene liste, ker so mi 4 rastline zrasle kar sredi gredice. Pa sem si mislila – je visoka in na splošno zdrava in odporna rastlina, tudi škodljivcev nisem letos videla na njej. Z dolgimi koreninami srka hranila iz globin in jih prinese v svoje velike kosmate liste – mislim, da bo odlična za skupino 1 in 2.

njivska preslica Equisetum Arvense: vsi nadzemni deli rastline
vsebuje silicij in mnoge minerale, kar naredi rastline močne. Hecno, ker je sama tako krhka, pri nas leži pod borovnicami, kot da nima moči, da bi vstala. Kot da njej sami obilica kremenčeve kisline škodi. Istočasno naj bi bila tudi fungicid, kar je dodatni bonus.

kurja črevca Stellaria media: nadzemni del
sem izbrala za stimulator hitre rasti, po svoji vsebini pa dodajo še kvalitete druge skupine: poleg rudnin in vitaminov so najmočnejši rastlinski vir železa. Obožujem črevca.

2. skupina = hranila
kopriva Urtica dioica: vršički, listi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf zapisal, je kopriva za zdravje rastline. Vsebuje magnezij, žveplo in železo. Po nekaterih navedbah naj bi bila tudi pesticid, jaz je zgolj v ta namen ne bom uporabljala. Sem videla že veliko ušivih in obžrtih kopriv Wink

.

gabez Symphytum uplandica x.: listi
je uporaben zelo, kot je že zuf povedal: rast celic, hranilo, vsebuje veliko dušika, fosforja, magnezija in kalija. Začetnikom ne priporočam fermentiranja, ker se zlodej ne obnaša lepo, da vam ne vzame veselja. Se zelo napihne, postane lepljiv in sluzast, postopek fermentacije traja dlje.
Letos mi je en sunek vetra zlomil bogato obloženo paradižnikovo vejo. Se je držala samo na 2 mm. Stolkla sem list gabeza in ga pomešala z oljem, v katerem sem za nas namakala preslico. To sem skrbno ovila okoli odlomljene veje, povila s povojem in vrvico in moja magija je delovala – vsi paradajzki so dozoreli. Če zdravi ljudi, pomaga tudi rastlinam, zaprmej Smile

.

rman Achillea millefolium: cvetovi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf spredaj napisal: vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj. Nekaj časa sem razmišljala, da bi mogoče lahko bil dober posevek za malo vmes, pa ga opazujem na travnikih – zna biti precej ušiv in tudi belo plesniv je rad. Zato bo zaenkrat na moj vrt prihajal samo kot pripravek. Naj bi izboljšal rodovitnost zemlje in zdravje rastlin ter izločanje njihovih lastnih olj za boljšo obrambo pred škodljivci.

bezeg Sambucus nigra: listi
kot fungicid naj bi preganjal glivične bolezni (npr. peronospora) – bo treba preverit.
Ostala uporaba – zastirka iz listov naj bi bila repelent za polže – bo treba preverit.
Če bi tale recept pomagal: nerazredčeno prevrelko iz listov (1 kg listov na 10 l vode) vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo – potem bi tako funkcijo imel tudi njihov fermentiran pripravek - bo treba preverit.

lucerna Medicago sativa: nadzemni deli
je tudi na prvi strani precej napisanega, da ne ponavljam

perila shiso Perilla frutescens: nadzemni del
letos sem posejala 3 vrečke semena, pa ni niti ena ven prišla Crying or Very sad

. To je še ena rastlina, bogata z minerali in vitamini, ki je zdrava za ljudi: shiso nadzira proizvodnjo imunoglobulina v telesu in preko tega zavira alergijske reakcije. Dviga imunski sistem. Njeno antialergijsko in protivnetno delovanje je znanost potrdila – in je zdrava tudi za rastline.
Menda ne pozna bolezni in škodljivcev – kot taka silno primerna za pripravek. Priporočam. Upam, da bo meni drugo leto tudi zrasla, sem kupila seme iz drugega vira.

3. skupina = repelenti, insekticidi
pripravljam se kot da bodo drugo leto celi roji škodljivcev napadli moj vrt Confused

. Imam pa resen in trden namen, da testiram nekaj pripravkov, ki se meni zdijo OK in ki se drugim zdijo OK.
Ker mi je prekipela korenjeva in čebulna in česnova muha. Pišejo, da moraš te tri saditi malo mešano in se medsebojno ščitijo…. larifari …. pri meni se to ni obneslo Evil or Very Mad

.

vratič Tanacetum vulgare: cvetovi, nadzemni deli
s svojimi eteričnimi olji je repelent, ki deluje na širok spekter škodljivcev. Pred kratkim sem prebrala, da naj bi kot zastirka odvračal polže – bo treba preverit.
Druga uporaba, ki mi je šele pred kratkim prišla pred oči pa je, da naj bi v kombinaciji s preslico in soljo deloval na krompirjevo plesen – bo treba preverit ... škoda, da tega nisem prej našla

limonska trava Cymbopogon sp., limonska bazilika Ocimum americanum: cel nadzemni del pri lim. travi in listi ter cvetje pri baziliki
obe rastlini imata močen vonj, limonska trava je znan repelent. Kot sem letos spremljala limonsko travo, je zdrava skozi celo leto in noben žužek ni nanjo sedel. Takisto z limonsko baziliko. Nadejam se, da bosta opravljali takšno vlogo tudi kot foliaren nanos fermentiranega pripravka.

žametnica Tagetes: cvetovi in vršički
kot rastoča rastlina je dober sosed vsem posevkom. Skoraj prepričana sem, da mi je letos uspešno skrila čebulo, ko je rasla med njo in imam po dolgih letih svojo čebulo ( Smile

).
Trenutno mi pred bolhači varuje črno redkev. Tam, kjer so mi lani bolhači pojedli vse liste, se v zavetju razbohotene žametnice skriva zdrava redkev. Veselje jo je gledati.
Drugo leto testiram pripravek iz žametnice, nadejam se dobrih rezultatov.

kapucinka Tropaeolum majus: nadzemni deli
še en dober sosed, ki ga je potrebno testirat. Pravijo, da deluje proti listnim ušem, koloradskemu hrošču, bolhaču in gosenicam. Odganja metulje in varuje kapusnice.

rožmarin Rosmarinus officinalis in sivka Lavandula: cvetovi in listi
dva dišeča repelenta, za katera se moram posebej potruditi, da jih bom posadila k sebi. Ker mi njun vonj in vonj majhnih nageljčkov povzroča nelagodje in slabe spomine. Bom videla.
Vi ju kar uporabite, s svojim vonjem morata biti uporabna repelenta.

rabarbara Rheum: listi
se je že izkazala, ko je pred muho skrila čebulo, ki je rasla iz semena v čebulček. A ker je šment strupen, je njena uporaba neoporečna zgolj v začetni fazi rasti. Da ne bi bilo komu slabo. Bi bila pa dobra za vrtnice, recimo. Saj ne varujemo le jedilnih rastlin.

datura Datura:
khm, ta zlodej je tudi strupen, menda. Ne vem veliko o njej. Bo treba prebrat če ima kaj tako uporabnega, da tvegamo.

dalmatinski bolhač Tanacetum cinerariaefolium: cvetovi
je močen insekticid, v cvetovih ima mikroskopsko majhne žleze z olji, ki so naraven repelent s širokim spektrom in hitrim delovanjem. Vsekakor vreden testiranja. Komaj čakam.

4. skupina = posebne multi rastline
super rastline, ki ustrezajo vsem skupinam:
lovor Laurus Nobilis: listi, seme
Je starodavno drevo, ki se še spomni dinozavrov in mamutov Smile

, ima energijo. Tudi sodobna znanost ga ima rada, potrdila je njegova učinkovanja. Vsebuje kalcij, železo, baker, kalij, mangan, magnezij, selen in cink, vitamin A, C in B kompleks. Drevo je visoko odporno na škodljivce in bolezni, pred njimi brani tudi sosednje rastline. Listje je zelo aromatično in kot takšno odličen repelent. Le na mraz ni odporno Crying or Very sad

. Fermentiramo ga z alkoholnim začetkom.

5. skupina = rastlina za rastlino
kot že ime pove – pripravek ene rastline za pomoč rastlinam iste sorte.
Za mešanje med paradižnikom in papriko nisem prepričana. Po nekaterih razpredelnicah dobrih sosedov se nimata rada, po drugih naj bi jih sadili skupaj :shock. Mama jih je letos imela skupaj v rastlinjaku in laično bi od paprike v rastlinjaku človek pričakoval bujnejšo in plodnejšo rast. Ali ji kaj ni pasalo ali pa je bil kriv paradižnik. Ki tudi ni razvil običajnih dimenzij, ki smo jih pri maminih rastlinah vajeni. Tako da se verjetnores ne marata. In zato ne bi dajala pripravka iz enega drugemu. Kaj češ tlačit skupaj nekaj, kar se odbija?

juglans · Objavljeno: 09 Dec 2013 11:55 Naslov sporočila:

Na primer, na tej povezavi je moč najti mnogo rastlin in njih učinkovine, minerale, substance ...

vodenka · Objavljeno: 09 Dec 2013 14:28 Naslov sporočila:

No letos sem imela gnojilo pripravljeno iz čisto navadne praproti ,regrata in koprive vse rastline so bile zdrave ,dognojevala pa sem samo en krat na teden pol litra gnojila na deset litrov vode

notranjka

Jaz sem danes pognojila z koprivami.

To sicer počnem že leta,vendar sem pa danes prvič opazila na delih kjer sem polivala tekočino(gnojilo) da so prišle čebele.
Bilo jih je veliko več,kot jih je ponavadi na vrtu ali gredi in bile so predvsem na delih ki so bili vlažni (pognojeni).

Ali je to mogoče že kdo od vas zasledil na svojih vrtovih?
_________________
~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

voda

notranjka živio, jaz sem to opazila pred leti. po opazovanju -zaključek: čebele enako kot druge živali imajo rajši "umazano" vodo ne ćisto klorirano- lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

notranjka

Hm,Voda nekako tako sem tudi jaz kasneje razmišljala Smile

,
sem pa za vsak slučaj šla še ene 3x okrog vrta ,če je mogoče kakšen roj kje.

Roja ni bilo,ampak čebel pa res nenormalno veliko.
Očitno je živalcam res najboljša "postana " voda-čeravno je tako zelo smrdela Embarassed

.
_________________
~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

metuljc

Notranjka, zatipkalo se ti je, voda je pisala, ne Vodenka.

Ja, morda pa čebele potrebujejo kakšne minerale, ki jih je v tej vodi na odmet.
Bomo videli, če so tudi one iz mojih krajev enakih navad.

notranjka

Hvala Metuljc ,sem popravila in se obema opravičujem za napako.

Metuljc,me res zanima,če je tudi na vašem koncu tako.
Jaz tega pojava do sedaj nisem opazila,pa so koprive že nekaj let skoraj edino gnojilo na vrtu.Mogoče jim res kaj manjka in so to našle v gnojilu.
_________________
~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

hi,
sem nova tukaj in tole je moj prvi prispevek. Letos je vrtnarjenje moja motivacija in obsedenost. Saj vrtnarila sem že prej, tako tradicionalno: čebulo not, čez 1 mesec ven – muha! isto česen, isto korenček, pa 2 vrsti paradižnika, zemlja suha, zbita ilovica ….. skratka žalost na potenco. Nič več! Nabavila sem razna semena in sedaj sem zacoprana Smile

z vsemi naravnimi/organskimi/bio/...... metodami vred.

Ker je kmetovanje taka sorta opravila za potrpežljive ljudi z dolgim spominom, sem šla iskat znanje na net. In kot nalašč sem najprej našla Patricov in Gilov naslov http://gilcarandang.com, ki je tukaj v nekaj temah omenjen. In koncepte KNF in še in še in tonem vedno globlje, v glavi mi že poka in se mi vrti od vseh novih in norih idej Smile

Saj tako rekoč na novo začeti z novimi pristopi ni tako težko, težje je v pravi redosled postaviti vse informacije in jih uporabiti v pravem času – popravni izpit bo za marsikatero stvar šele drugo leto.

Na enem čisto drugem forumu je bil predlagan vaš naslov in sedaj sem tukaj Smile

.

Kakor sem pregledovala množico zapisov, imate že skoraj vso tematiko KNF obdelano (IMOje, LB, CalP), manjkajo pa še zvarki FPJ (fermented plant juice), FFJ (fermented fruit juice), ribje gnojilo (fish fertilizer) in GG ingver česen (ginger garlic) tinktura za zdravljenje in odpornost in odganjanje škodljivcev.

Še ogromno dela, kaj?

Opravičujem se, če je to že vse kje zapisano na forumu, pa nisem našla. Ampak sedaj, ko je ravno pravi čas za obiranje paradižnikovih zalistnikov, bi bila prava škoda, če jih ne bi porabili za izdelavo hranila za paradižnike.

FPJ (fermented plant juice - fermentirani rastlinski sokovi)

Osnovni recept se pri Patricku imenuje; Grow fertilizer (angleški recept), v bistvu pa je to FPJ.

Za nekoga sem vse skupaj že poslovenila, pa bom kar to prilepila. Takole gre v osnovi:

IZBIRA RASTLIN

- najprej si izbereš rastline. Lahko izbereš rastline, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
1) Plants with energy = rastline z energijo
2) Fast-growing and vigorous plants = hitro rastoče in močne rastline
3) FPJ from the same crop = lahko zbiraš hormone in encime istih rastlin (kot omenjeno paradižnik za paradižnik, papriko za papriko itd.

Priporočajo:
- Mugwort= divji pelin = raste vsenaokoli ob vsakem gozdu in ob vseh travnikih = za čvrstejšo rast in večjo odpornost na mraz
- cedra (Cedar has 'chi', so when a small amount of the FPJ made from the cedar is mixed with other FPJs, it will become a very effective reinforcing agent) = cedra je rastlina z energijo
- vse rastline (cvetje) z vonjem (naj bi bile bolj efektivne)
- kopriva, regrat, vrba (aspirin in hormon za rast korenin (tukaj imam tudi eno zgodbico)), .... lucerna (dušik), .....

RECEPT - NAREDI SAM

- idealen čas za nabiranje bio materiala je zgodaj zjutraj, ko je še rosa za rastlinah in predno posije sonce. To pa zato, ker rastlina ponoči pošlje hranila iz korenine v rastoče dele - podnevi pa jih spet potisne dol v korenine, ker se listi ukvarjajo s fotosintezo

- torej potrgaš vršičke rastlin, liste rastlin, cvetove rastlin, vitice rastlin (hitro rastoči deli), plodove rastlin (v njih je največja moč) - pač tisto, kar si izbral

- stehtaš material - recimo imaš 100 g

- stehtaš sladkor od 1/2 teže do iste teže - recimo od 50 do 100 g. Priporočajo rjavi ali melaso, vendar jaz ugotavljam, da beli bolj fermentira in več soka potegne ven, zato mešam malo belega malo rjavega trsnega. O dveh različnih vrednostih sladkorja pišem zato, ker so ravno tukaj navodila rahlo odvisna od avtorja - eni pravijo polovico teže drugi pa isto težo. Ker pravijo, da KNF odpušča kikse - grem jaz nekje vmes in bi dala cca 70 g sladkorja

- listni material daš v plastičen lavor in nanj potreseš sladkor. Potem z rokami (lahko imaš rokavice) vmasiraš sladkor v liste in jih obenem trgaš, drobiš, stiskas stebla = cilj je, da dobiš čimvečjo površino in da se sladkor vsega dobro oprime (da bo delovala osmoza)

- ko si dobro premasiral in je material raztrgan/razdrobljen na male koščke in je vlažen, ga daš v kozarec. Kozarec je lahko plastičen ali steklen za vlaganje - material dobro potlačiš, da iztisneš zrak in da se sladkor še bolj dotika rastlin. Originalen recept celo pravi, da naj bi material obtežil - vendar pri naših manjših hobi količinah to ni treba. Je dovolj, da dobro pritisneš. Če je material bolj suh, lahko dodaš malo vode - bodi ZELO pozoren, da ne bo klorirana voda iz pipe.
Kozarec, ki si ga izbral naj bo tako velik, da bo materiala približno za 2/3 kozarca, 1/3 mora ostati prazna, da ima fermentacija prostor in da imajo mikroorganizmi prostor za dihanje. V redu bo tudi, če ti ne rata ujeti idealnih tretjin

- kozarec pokriješ s papirnato brisačko in gumico in si kar na to brisačko zapišeš datum

- kozarec daš na zračen prostor brez direktne sončne svetlobe

- če si radoveden kaj se dogaja, lahko vmes zadevo premešaš, to lahko narediš tudi, če se na površju nabira bela plesen - smo rekli, da je to OK. Lahko jo odstraniš ali pa umešeš v maso. Potem maso spet potlačiš nazaj navzdol

- proces fermentacije se zaključi, ko se mehurčki nehajo tvoriti oziroma pusti naj se paca vsaj 7 dni - ker je proces odvisen od temperature, jaz v teh mrzlejših nočeh pustim cca 10 dni. Predolgo tudi ni treba pustiti, ker gre potem proces naprej v tvorbo dušika in kaj jaz vem kaj še vse. Zadeva ima rahlo sladko kislo alkoholni vonj.

- potem zmes odcediš. Tu je ena hecna stvar, ki sem se je tudi sedaj naučila in preverila: material, ki ga dobiš samo s precejanjem je precej čistejši od tistega, ki ga dobiš z naknadnim stiskanjem zmesi. Sicer si seveda želiš stisniti zmes in iz nje potegniti vse koristne učinkovine - in to tudi storiš na koncu - ampak ne tega iztiska na koncu mešat z ostalim sokom. Sploh če si naredil soka več in bi ga rad shranil - je precejena tekočina veliko čistejša in bolj varna, da bo dlje zdržala - stisnjeno tekočino pa takoj/prej porabiš

- če imaš torej soka več in ga želiš shraniti za kasnejšo uporabo, mu dodaj sladkor v razmerju 1 : 1 in ga nalij v plastično/stekleno stekleničko tako, da bo na vrhu prostor - da bodo mikroorganizmi lahko dihali (in jedli sladkor, ki si jim ga dodal) in da bodo ustvarjeni plini lahko uhajali, zato zamaška ne privij do konca, bolj ga samo natakni

- ker boš sok tudi takoj uporabil (saj zato smo ga delali, mende Smile

, ga najprej razredči 1:20 = torej recimo 1 deci soka in 20 deci vode = bodi zopet zelo pozoren, da ne uporabiš klorirane vode direktno iz vodovoda. Lahko je voda iz pipe, ki si jo prejšnji dan nalil v steklenice in je klor izhlapel

- mešanica 1:20 je tvoja OSNOVNA raztopina, ki jo za uporabo za zalivanje ali za sprejanje po listih nadalje razredčiš v razmerju 1 jedilna žlica ali 15 ml na 4 litre vode (neklorirane). Ker je to bio hranilo in ne gnojilo, je lahko tudi kak ml več Smile

- vedno delaš pripravek iz ene rastline. Ko je narejen, jih lahko zmešaš več različnih skupaj

UPORABA FPJ

FPJ se lahko uporablja za rastline, živali in ljudi. Najdejo se poročanja, da si ljudje na tak način pripravljajo remedije za recimo lajšanje bolečin pri revmi, isto s pripravkom GG. Meni se zelo dopade moj FPJ iz žajblja – ga bom kar jaz spila, rastline bodo dobile pa kaj drugega Smile

, mož pa je dobil stekleničko z GG Smile

Kombinacija različnih pripravkov: IMO (BIM)+LB+FPJ z GG in ribjim izvlečkom je pravi zagonski eliksir za rastline, moje ga hvaležno sprejemajo. Liči tomatoti so po CalP zacveteli, da jih je veselje pogledat.

Trenutno se spravljam delat še FFJ, ki do sedaj še ni prišel na vrsto, saj sodi v v ciklus cvetenja oziroma tvorbe plodov:
Nutritive Cycle Theory:
http://rooftopecology.wordpress.com/2011/03/15/korean-natural-farming-handbook-nutritive-cycle-theory/

(čisto mimogrede – sirček, ki nastane pri izdelavi LB po metodi riža in mleka – je odličen za živali. Naša jorkica se oblizuje Smile

in gleda, če bo še kak košček padel)

Upam, da sem kaj pomagala in nisem bila predolga Smile

lepo uspevajte

Aye-Aye · Objavljeno: 27 Jun 2014 14:28 Naslov sporočila:

uauuu, kako si se razpisala. Very Happy

Lepo, še nekdo zacopran z vsemi naravnimi/organskimi/bio/.... metodami vred. Laughing

Prvi prispevek pa že toliko zanimivega. Si bo treba več časa za vse skupaj vzet, vsekakor zelo uporabno. palec gor

Hvala!

voda · Objavljeno: 27 Jun 2014 14:48 Naslov sporočila:

figula, to bo za brat večkrat. dobrodošla in lepo se imej pri nas. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

juglans · Objavljeno: 27 Jun 2014 18:41 Naslov sporočila:

300 lepo kosmatih mačkov!

100 odstavkov in iz enega v drugega bolj notri. BIM, GG, FGJ KF.... bo treba še brati. Embarassed

Skratka, super prispevek. Dobrodošla.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

hvala vsem Embarassed

sem tudi sama brala in brala do popolne zmedenosti ... in si naredila še medvedjo uslugo, ko sem šla iskat druge vire. Predvsem zato, ker se razlikujejo glede doziranja. Sem že hotela enemu v komentar napisati, naj se odločijo ali dam eno žlico na 1 l ali na 3,8 litrov, predno si skurim rastline Laughing

No, pa si nisem še nobene, samo s pripravkom česen/ingver v alkoholu (kar je v bistvu tinktura) sem malo bolj previdna. Z njim pa dobijo po ritki vse uši, ki bi se rade napasle na mojem trudu Wink

Bom vesela, če bo še kdo pripravljal ta hranila, da bomo lahko primerjali izkušnje. Zaenkrat z moje strani samo pozitivni učinki.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli